Kot so v sporočilu za javnost izpostavili v organizaciji WWF Adria, je kazalo življenja na planetu, ki ga je v okviru poročila WWF Living Planet Report 2022 pripravilo Zoološko društvo v Londonu, največja podatkovna baza, saj vključuje skoraj 32.000 populacij 5230 prostoživečih vrst. Glavne vzroke za zmanjšanje populacije prostoživečih živali po vsem svetu v WWF vidijo v degradaciji in izgubi habitatov, onesnaževanju okolja, vnosu invazivnih vrst, boleznih in podnebnih spremembah.
Od leta 1970 so omenjeni vzroki prispevali k izgubi 66 odstotkov prostoživečih živali v Afriki, in 55-odstotnem skupnemu zmanjšanju populacije prostoživečih živali v Aziji in na Pacifiku. Podatki iz indeksa obenem kažejo, da so se opazovane populacije prostoživečih živali v Latinski Ameriki in na Karibih med letoma 1970 in 2018 v povprečju zmanjšale za 94 odstotkov, poudarjajo v WWF.
Šokantne številke
Število opazovanih populacij sladkovodnih živali se je tako v manj kot enem človeškem življenju zmanjšalo v povprečju za 83 odstotkov, kar je največ od vseh prostoživečih vrst. Največje grožnje ribam selivkam predstavljajo izguba habitata in ovire na selitvenih poteh. »To poročilo predstavlja šokantne številke,« zaskrbljeno ugotavlja generalni direktor WWF International Marco Lambertini. Če želimo ustaviti in obrniti izgubo narave ter zagotoviti zdravo prihodnost za ljudi in naravo, je po njegovem prepričanju treba spremeniti sistem.
WWF zato poziva svetovne voditelje, ki se bodo decembra sestali na 15. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD COP15), da dosežejo sporazum, podoben pariškemu podnebnemu sporazumu, v katerem se bodo zavezali, da bodo do leta 2030 zaustavili izgubo biotske raznovrstnosti in zagotovili bolj zelen svet.
»V razmerah vse izrazitejše krize, s katero se sooča narava, je nujno, da ta sporazum omogoči ukrepanje na terenu, vključno s preobrazbo sektorjev, ki vodijo v izgubo narave, in finančno podpre države v razvoju,« je poudaril Lambertini.
V morjih več plastike kot rib
Izvršna direktorica WWF Adria Nataša Kalauz je glede Evrope izpostavila pozitiven trend pri populacijah ptic in sesalcev. Vendar pa upadajo populacije dvoživk, plazilcev in sladkovodnih rib, kar je predvsem posledica gradnje pretežno nepotrebne hidroenergetske infrastrukture.
»Globalno zmanjšanje populacij sladkovodnih vrst za kar 83 odstotkov kaže na kritično stanje vodnih ekosistemov, brez katerih ni človeka na Zemlji,« je opozorila in dodala, da se velike zveri, kot so volk, medved in ris, soočajo s problemom preživetja. Morje je skoraj v celoti izlovljeno in po oceni Kalauzove se lahko zgodi, da bo v morjih več plastike kot rib že pred letom 2048, kot so to prvotno predvidevali znanstveniki.
»Odgovornost vseh nas je, da nekaj naredimo in se spremenimo, če želimo, da bodo generacije za nami živele na zdravem planetu. To krizo, s katero se sooča planet, lahko omilimo le s spremembo razvojne paradigme in celovito dekarbonizacijo vseh sektorjev,« je bila jasna. Ob tem je pozvala k spremembi načina proizvodnje in porabe izdelkov, načina življenja, prehranskih navad in gospodarjenja z omejenimi naravnimi viri.
