#video Kacin: S ponedeljkom naj bi se sprostilo marsikaj

Kacin: S ponedeljkom naj bi se sprostilo marsikaj

V ponedeljek naj bi se po besedah vladnega govorca Jelka Kacina sprostilo več storitvenih in turističnih dejavnosti. Med drugim je omenil hotele ne glede na velikost, prizadevajo si za odprtje fitnesov in wellnessov, med ključnimi vprašanji pa ostaja, kaj bo z bazeni in podobnimi kompleksi. Več podrobnosti je pričakovati po četrtkovi seji vlade.

"Nacionalni inštitut za javno zdravje je dal usmeritve in priporočila, zdaj pa se uporabniki in različni resorji soočajo z zamejitvami, ki jih ta priporočila prinašajo. Glede tega, kaj je mogoče ob teh zamejitvah sprostiti, se bodo poenotili v kratkem," je pojasnil Kacin na dopoldanski vladni novinarski konferenci.

Trenutno je predlog odloka, ki bo sprostil nekatere ključne dejavnosti na področju turizma in nekaterih servisnih dejavnostih, v medresorskem usklajevanju. Sklop naslednjih sprostitev bo predstavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek oziroma njegovo ministrstvo, je napovedal Kacin.

Nekatere omejitve tudi po koncu epidemije

Ta je ob tem še poudaril, da bodo nekatere omejitve veljale tudi po koncu epidemije, in sicer na podlagi zakona o nalezljivih boleznih.

V četrtek naj bi bilo znanega tudi več o morebitni spremembi odloka glede nedeljskega dela trgovin. Vlada, ki je v ponedeljek sporočila, da ne podpira predloga Levice za zaprtje trgovin ob nedeljah tudi po koncu omejitev za zajezitev širjenja novega koronavirusa, po Kacinovih navedbah usklajuje svoje stališče tudi s predstavniki delodajalcev v panogi.

Do konca tedna je pričakovati tudi več podrobnosti o vsebini uredbe za uporabo turističnih bonov. Prav tako naj bi bilo v kratkem pričakovati sprostitve obiskov v posameznih bolnišnicah.

Vlada se, kot pravi Kacin, tudi zaveda, da bo nekatere gospodarske dejavnosti treba subvencionirati na različne načine tudi po izteku meseca junija. "In to je izziv, če smem uporabiti ta termin, za četrti paket," je dejal. Z obravnavno predloga tretjega protikoronskega zakona je sicer ravno danes začelo matično delovno telo v DZ.

Psiholog Musek Lešnik si želi čimprejšnje vrnitve vseh otrok v šole

Psiholog Kristijan Musek Lešnik si želi, da bi se vsi otroci čim prej vrnili v šole, ker je to zanje najboljše. A dokler zdravstvena stroka pravi, da ukrepi zagotavljajo zdravje, iz drugih strok ne morejo posegati na njihovo področje. Je pa po njegovih besedah treba najti zdravo ravnovesje med tveganjem okužbe in psihosocialnimi tveganji.

"Otroci občasno potrebujejo telesni stik, kontakt, objem. To so stvari, o katerih se bomo morali pogovarjati, z zavedanjem vseh tveganj, ki jih to prinaša," je opozoril Musek Lešnik, sicer profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Izpostavil je, da se slovenskim otrokom ni zgodil travmatski dogodek, kot recimo njihovim vrstnikom v najbolj prizadetem italijanskem Bergamu ali v preteklosti na območjih, ki so jih prizadeli cunamiji, potresi, vojne ali terorizem. Preprosto se jim je zgodila velika sprememba navad in življenjskega sloga.

"Tako da brez skrbi, velika večina slovenskih otrok bo to obdobje korone prestala brez kakršnihkoli trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase," je dejal na dopoldanski vladni novinarski konferenci in dodal, da bo ta spomin morda za nekatere bolj grenek, recimo za tiste, ki so ostali brez valete ali maturantskega plesa.

Epidemija travmatična za otroke, ki so imeli težave že prej

Manjši del otrok, tudi pri nas, pa je epidemijo in z njo povezane dogodke doživel kot travmatske. To so po njegovih besedah predvsem tisti otroci, "ki živijo v okoljih in družinah, kjer je bilo v času epidemije izrazito veliko tesnobe, panike in kjer so se vsak dan prebirale katastrofične in apokaliptnične napovedi".

Prav tako to velja za otroke, ki so imeli težave že prej, ki prihajajo iz disfunkcionalnih družin, iz družin, kjer je bilo že prej prisotno nasilje, in jim je šola že pred epidemijo predstavljala neke vrste zatočišče. In tem otrokom je treba nuditi podporo in pomoč.

"Vsi, ki se ukvarjamo s šolstvom, vemo, da bo za otroke velika razlika, če se bodo septembra po pol leta odsotnosti vrnili v šolo, ali pa če se bodo zdaj v tem kratkem času vsaj za nekaj časa vrnili, da se lahko vzpostavi tista struktura in rutina, ki jo otroci potrebujejo," je dejal psiholog. Pri tem je opozoril, da tesnobo pri starših in otrocih najbolj krepi občutek negotovosti in zato ni dobro, da so nenehno bombardirani z vprašanjem, "kdaj se bomo vrnili v šole".

Niso bile vse posledice ukrepov le negativne

Niso pa bile, kot je opozoril, vse posledice ukrepov le negativne. Na šolah opažajo, da so nekateri otroci razvijali zmožnosti prilagajanja, vztrajnosti, soočanja s frustracijami, učili so se obvladovati nepredvidljivo okolje. Kar nekaj mladostnikov je povedalo tudi, da jim je delo na daljavo pravzaprav ustrezalo. Veseli ga tudi, da otroci poročajo, da so v času, ko so se z učitelji slišali prek aplikacije zoom, veliko več pogovarjali, kako se počutijo, kako doživljajo stvari okoli sebe, in to se mu zdi ena od stvari, "ki bi jih veljalo obdržati".

Z učitelji se po njegovih besedah sorazmerno malo ukvarjamo, a je bilo tudi pri njih stresa in tesnobe precej. V času ukrepov so bili v dveh vlogah: poučevali so na daljavo, hkrati pa skrbeli za lastne otroke, ki so se prav tako šolali doma. Čeprav se je po zaprtju šol pokazalo, da so učitelji premalo opremljeni z znanji in veščinami, kako se lotiti pouka na daljavo, pa jih je velika večina znanje osvojila v izjemno hitrem času in se prilagodila na nastalo situacijo. Tudi oni si zato zaslužijo zahvalo, je poudaril.