Kriza covida-19 je močno prizadela vse države članice, tako finančno kot socialno, so zapisale v predlogu. »V interesu vseh je, da obnovimo rast gospodarstev vseh članic EU. Zato predlagamo začasen, enkraten izredni sklad za podporo gospodarski obnovi in odpornosti naših zdravstvenih sektorjev za morebitne prihodnje valove,« so zapisali po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Ta sklad bo dodatek k moderniziranemu večletnemu finančnemu okviru in že dogovorjenemu 540 milijard vrednemu fiskalnemu svežnju v pomoč delavcem, podjetjem in državam. »Pri tem se ne moremo strinjati s kakršnimikoli instrumenti ali ukrepi, ki bi vodili k skupnemu dolgu ali povečanju proračuna EU,« so poudarili.
Denar za sklad bi si Evropska komisija izposojala na kapitalskih trgih, sredstva pa bi si nato države iz sklada izposojale. Ob tem so poudarili, da bodo morala biti sredstva iz sklada namenjena izključno dejavnostim, ki bodo prispevale k obnovi in odpornosti. Izpostavili so raziskave, inovacije in »zeleni prehod«.
Gre za nasprotni predlog četverice držav načrtu, ki sta ga v ponedeljek predstavila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Ta predvideva vzpostavitev posebnega sklada za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva, ki bi bil vreden 500 milijard evrov. Ta sredstva bi na kapitalskih trgih zbrali v imenu EU. Državam, ki bi bile deležne te pomoči, pa jih ne bi bilo treba vračati, ampak bi jih postopoma vračali skozi skupni evropski proračun.
Avstrija, Nizozemska, Danska in Švedska so že pred pandemijo novega koronavirusa nasprotovale predlogu Evropske komisije za prihodnji večletni finančni okvir in se zavzemale za njegovo omejitev.
