O tem, da je treba absolutno oblast, skoncentrirano v eni sami točki – vladarju – omejiti in jo porazdeliti med različne nosilce oblasti ter s tem preprečiti mogoče negativne učinke, ki so se v praksi prevečkrat dogajali, so že v svojih časih razmišljali in pisali tako ugledni misleci, kot so na primer Ciceron, Sokrat in Aristotel. Želeli so doseči večjo zaščito določenih vrednot. Zaradi velikega števila zlorab sodne funkcije s strani vladarjev se je sodna oblast ločila od izvršilne razmeroma zgodaj, že v času starega Rima. Danes sodna oblast velja za eno od treh, pri čemer se za drugi dve štejeta izvršilna oblast (vlada) in zakonodajna oblast (parlament). Seveda pa tudi ta sistem ni brez napak niti na sodiščih, kjer glavno presojo kriv – nedolžen izreče od ljudstva izvoljena porota. Dobro pri tem je, da je bila možnost napačnih razsodb že zdavnaj spoznana in je tretja veja oblasti zato ustanovila še višja ter vrhovno in ustavno sodišče, na katera se lahko morebitni oškodovanci v primerih napačnih razsodb sodišč najnižje ravni pritožijo. Sicer pa so se na sodiščih že od nekdaj pisale zanimive zgodbe. Od tragičnih do smešnih.
Dekliška čast pred sodiščem.
Ljubljansko vzklicno sodišče je imelo priložnost, soditi o dekliški časti, in »Slov. Narod« je sodbo intamno fruktificiral. Da nas ne bo nihče mogel dolžiti, poročamo nalašč po »Narodu«.
V. K. je članica »Marijine družbe«. Kdor ve, kako svinjsko pišejo liberalci po »Narodu« o teh družbah, se ne more čuditi, da se tudi marsikaterega njihovega bravca kaj prime in da surovost vsled tega vedno bolj raste. Neki J. V. je začel praviti okoli o omenjeni deklici, da hodijo po noči skozi okno fantje k njej. »Narod« pravi, da se je »pošalil malo nad tem liričnim dogodkom«.
V. K. je storila v tem slučaju to, kar pač mora storiti dekle, ki drži na svojo čast in se čuti po nedolžnem obrekovano: Vložila je pred vipavskim okrajnim sodiščem tožbo proti omenjenemu J. V. »Narod« piše:
»J. V. se je moral zaradi tožbe V. K. zagovarjati pred adjunktom Polenškom. Ta sodnik pa menda ne razume prav nobene šale, kar se tiče vipavske Marijine družbe. Tako je radi nedolžnih opazk obsodil tudi »predrznega« Josipa V. in mu radi »pajka« naložil šest dni zapora na brezbožni hrbet. (…) Josip Vovk se je po dr. Tavčarju pritožil zoper to obsodbo in pretekli četrtek je prišla ta stvar pred ljubljanski vzklicni senat. Posledica tega je bila, da se je Polenškova sodba sijajno – pokopala. Josip Vovk je prost od obtožbe in Viktorija Kobal je zapadla v hude stroške. (…)
Še dalje: Pri ženi odvetnika, ki je zagovarjal »najnedolžnejše veselje«, pri gospej Franji dr. Tavčarjevej, so se učili mladi dečki in deklice plesati. (…)
Sinovi ali recimo sinčeki gotovih boljših familij se zbirajo okrog Tavčarjeve Franje k plesnim vajam in se imajo prav dobro, a ne smete misliti, da le pred pustom, kaj še, tudi pred božičem. (…) Kako morajo ti športi vplivati na srca dečkov in deklic, si lahko mislite in si tudi sodbo sami lahko napravite, kdo prav vzgojuje mladino.«
Dr. Tavčar zdaj toži v imenu svoje žene, da se mu očita s tem: »da se v moji hiši godi nekaj pohujšljivega«, »da jaz otrokom dajem na ta način priliko gojiti med seboj v odsotnosti starišev z mojim protežiranjem različna ljubavna razmerja«, »indirektno očita se mi tudi, da mladine prav ne vzgajam«, »da se v moji hiši godi nekaj pohujšljivega«.
Tako torej! »Sl. List« izročajo zaradi tega kot zločinca ljubljanskim porotnikom! A isti Tavčar je vendar proglasil, da ni nič žaljivega, če se kakemu dekletu očita, da po noči skozi okno fante sprejema, češ, da je to »najnedolžneje veselje!«
Slovenec, 30. aprila 1903
Najnovejša obsodba novomeških »demonstrantov«
Kakor smo že svoječasno poročali, je novomeško okrajno glavarstvo kaznovalo deset gospodov na občutne denarne kazni oziroma zaporno kazen zavolj prestopka po § 11 ces. naredbe iz leta 1854. »Sodil« jih je konceptni praktikant, ki je imel takrat prakse par mesecev. »Sodil« je tako, da so dobili obtoženci vtisk, da ima »sodnik« – praktikant sodbo že narejeno in da se obravnava samo radi formalnosti. »Sodnik« – praktikant ni dopustil razbremenilnih prič in se je zagovorniku drju. Smoli zagrozil, da ga bode kaznoval, ko je zahteval, da se pokličejo razbremenilne priče. »Demonstrantje« so proti razsodbi vložili priziv na o. kr. deželno vlado, ki je prizivu ugodila z motivacijo, da je bilo postopanje pomanjkljivo, ker v sled neke ministerialne odredbe konceptni praktikant ni opravičen soditi in razglasiti razsodbo brez nadzorstva. Z ozirom na to pa, ker je dejanski stan ostal neizpremenjen, se kazni nič ne spremene in se obsodijo »demonstrantje« tako, kakor je razsodil pri prvi obravnavi praktikant Golia. – Tako se je »rešila« pritožba. (…)
Slovenski narod, 1. aprila 1909
Sodnica odstavljena zaradi slabega vedenja
Vrhovno sodišče v Kaliforniji je odstavilo občinsko sodnico v Los Angelesu, Noel Cannon, zaradi nedostojnega obnašanja. Na sodišče je prihajala namreč s tako minimalnim minikrilom, da se je človeku kar zavrtelo v glavi, in poleg tega ima navado, da grdo zmerja in grozi policijskim funkcionarjem in drugim celo s pištolo. Obtožencem pa je nalagala previsoke kavcije za začasno prostost in prehude kazni. Ob tej priložnosti je tudi prišlo v javnost nekaj njenih značilnih podvigov. Ko je nekoč predolgo trobila v avtu, ji je neki policist naložil globo. Ona pa se je nato odpeljala na sodišče in ukazala sodni policiji, naj tistega stražnika aretira. Potem ga je zmerjala in mu dejala, da je »umazan šovinist« ter zahtevala od sodnih policistov, naj ji dajo pištolo, da mu bo odstrelila njegov spolni organ. Samovoljno je dala aretirati nekaj advokatov, češ da so žalili sodišče, ne da bi podpisala kako zaporno povelje in navedla točno obtožbo, kot zahteva zakon. Dala jih je registrirati na policiji in sodišču kot kriminalce in jim onemogočila, da bi se pritožili. Iz zapora so bili izpuščeni šele potem, ko je bil določen drug sodnik, da ugotovi zakonitost njihove aretacije. (…)
Novi list, 17. julija 1975
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
