Fašizem pod vodstvom Benita Mussolinija je v Italiji po znamenitem pohodu oboroženih črnosrajčnikov z ranjenega severa na Rim zavladal leta 1922. Zaradi omenjenega kaotičnega stanja gospodarstva in velike brezposelnosti je v fašistično stranko pristopilo veliko delavstva. Svetovna javnost in posamezni strokovnjaki so na politični zasuk v Italiji sprva gledali kot na nekaj, kar se zaradi svoje ekstremnosti ne more dolgo obdržati na oblasti, a so se enako kot pozneje pri pojavu nacizma v Nemčiji krepko ušteli. Benitovo avtoritarno vladanje, nasilni nacionalizem in militantni rasizem fašistične stranke so zelo kmalu in zelo boleče na svoji koži občutili številni Slovenci pod Rimom. Najprej preko izrivanja slovenščine iz državnih institucij, kmalu pa v obliki fizičnega nasilja.
Druga plat zvona…
RIM, 3. aprila, s. »Popolo d' Italia«, »Epoca« in drugi fašistovski listi menijo, da se prekinjena pogajanja v Opatiji med Italijo in Jugoslavijo tudi po praznikih ne bodo zopet pričela, ako Jugoslovani ne bodo izpremenili svojega tona. Komentarji listov se obračajo predvsem proti šefu jugoslovanske delegacije dr. Rybařu, čigar antiitalijanska nepopustljivost preprečuje sporazum. Med Beograd in Rim se vsiljujeta vedno Ljubljana in Zagreb. Soglasno poudarjajo komentarji, da fašisti ne morejo dopustiti, da postane Reka žrtev tega spora. Ali se doseže sporazum, ali pa bo Italija na svojo pest napravila svoje korake.
Jutro, 4. aprila 1923
Filozofska kritika fašizma
Ni še poteklo pol leta, odkar je znani italijanski socijolog in zgodovinar Guglielmo Ferrero ostro obsodil fašistovsko ideologijo in fašistovske pokrete v praksi. O dotični njegovi knjigi (»Od Reke do Rima«) je poročalo tudi »Jutro«. Sedaj se oglaša o istem predmetu še en mož, ki uživa nesporno reputacijo v evropskih znanstvenih krogih: filozof, profesor Benedetto Croce.
Croce ni opredelil svojega mišljenja o fašizmu v posebni knjigi, temveč je pojasnil svoje stališče uredniku lista »Corriere Italiano«, kateremu je dovolil tozadeven razgovor. Izjavil je:
»Fašizem ne more stvoriti novega političnega sistema, in sicer zato ne, ker ni bistveno nič novega. Začel je s protizakonitostmi, preko katerih se vrača v popolnoma legalno stanje.
Smatram za dobro delo vse, kar je fašizem storil za domovino. Priznavam tudi, da je fašizem podvrgel Italijo, ki se nekako preporaja, toda obenem sem prepričan, da se bo nadaljevalo to okrevanje zelo počasi in da je Italija pri vsem tem izpostavljena novim opasnostim.
Politična ideologija fašizma je zelo relativnega pomena. Z ozirom na njo sem skeptik. Pisalo se je sicer o filozofiji, ki se baje nahaja v fašizmu, toda jaz tega, o čemur se je toliko razpravljalo, ne vidim in ne najdem nikjer…«
Croco je zaključil svojo sodbo z oznako, da je fašizem delo mladih ljudi, ki so Italijo prikovali na bolniško posteljo s svojimi protizakonitimi dejanji. Sedaj bi jo hoteli ozdraveti, toda tega ne morejo storiti, ker se boje recidive. Fašistom se godi kakor tistemu, ki se je najprej otroval, potem pa spoznal svojo napako, radi katere bi sedaj hotel izlečiti svoj organizem. Bilanca vsega fašistovskega gibanja je samo ena: oslabljenje Italije, ki še dolgo ne pride k sebi.
Jutro, 3. aprila 1924
Fašistovska ljubezen do katolištva.
Dne 29. m. m. so fašisti v Benetkah udrli v prostore katoliške mladinske organizacije in zmetali na cesto mize, stole, knjige in vse druge premičnine. – Isti večer je gruča fašistov na ulici pretepla dva mladeniča, ki sta se mirno in tiho vračala iz svoje katoliške organizacije z društvenim znakom v gumbnici. – V Cremoni so fašisti ovadili duhovnika Bozzuffija, ki je v svojih postnih pridigah govoril o dolžnostih bogatinov in revežev. Očitajo mu, da je hujskal na razredno sovraštvo.
Slovenec, 3. aprila 1924
Krvave volitve v Italiji.
Volilni boj v Italiji je dosegel vrhunec. Letos sicer ni tako krvav, kakor je bil pri dosedanji fašistovski praksi pričakovati, pa vseeno pride na raznih mestih države do borbe med fašisti in komunisti in volilna kronika beleži že nekoliko mrtvih glav. Tudi med Slovenci in fašisti je prišlo do nemirov. Preteklo nedeljo so nameravali fašisti iz Gorice, v Ajdovščini napraviti agitacijski shod. Slovenski domačini so zborovalce razgnali. Pri povratku je bil avtomobil fašistovskih agitatorjev napaden od Slovencev; pri napadu se je streljalo na obeh straneh ter je bilo nekoliko ranjenih. (…)
Straža, 4. aprila 1924
Mussolini v konfliktu z Macdonaldom
London, 4. aprila, j. Dopisnik »Daily Heralda« v Rimu, angleški državljan iz Malte italijanskega pokolenja, je bil od italijanske policije aretiran in dva dni zaprt, ne da bi imel priliko govoriti z angleškim poslanikom. Bil je transportiran dalje z grožnjo, da bo takoj uklenjen, če bi skušal dobiti zveze s kako drugo osebo. Novinar, ki je osebni prijatelj angleškega ministrskega predsednika, je obvestil Macdonalda o postopanju Italijanov.
Mogoče je, da bo ta incident neugodno vplival na angleško-italijanske odnošaje in ni izključeno, da se razvije iz njega resen diplomatski konflikt. (…)
Jutro, 5. aprila 1924
Fašistovska kultura.
»Edinost« poroča, da je minolo nedeljo gruča mladih Tržačanov obojega spola zagrešila v Krvavem Potoku izredno grd čin. Obkolila je tamkajšnjo kapelico sv. Antona Padovanskega in tam brila norce in se spakovala. Končno je eden izmed družbe udaril po šipi in jo razbil. Domačinu Darišu, ki je prihitel na lice mesta in zahteval, naj plačajo škodo, se je družba predstavila z besedami: »Mi smo fašisti in imamo nalog, da vse take reči porušimo. Porušili vam bomo tudi vaše hiše z bombami.« – Tako seznanjajo fašisti priprosto slovensko ljudstvo s svojo visoko kulturo, ki jo sami proglašajo za italijansko.
Slovenec, 6. aprila 1924
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
