Poznavalci kriminalnega podzemlja v naši zahodni sosedi opozarjajo na veliko grožnjo italijanske mafije, ki bi si lahko s pomočjo pandemije napolnila žepe. Kalabrijska 'ndrangheta, ki nadzoruje kakšnih 80 odstotkov evropske trgovine kokaina, tu in tam izkoristi pomanjkljiv nadzor policije in carinikov na letališčih ter v pristaniščih, a je v času pandemije zaradi zaprtja meja mednarodna preprodaja vendarle otežena. Večjo težavo predstavlja globoka vpletenost mafije v (lokalno) gospodarstvo. »Le poglejte, kam so zadnja leta vlagali denar – v podjetja za čiščenje in dezinfekcijo, transport, pogrebna podjetja, distribucijo hrane in olja. V vse, kar bomo zdaj zelo potrebovali. To nam bodo dali, a pod svojimi pogoji. In to je težava,« pred bogatenjem na račun pandemije svari novinar in pisec Roberto Saviano, avtor knjige Gomora, v kateri je razkril delovanje organiziranega kriminala.
Četudi v času krize tradicionalni načini mafijskega zaslužka (denimo izsiljevanje) trpijo, si z vlaganjem denarja oziroma posojili (majhnim) podjetjem na robu preživetja gradijo nove poti. »Izkoristili bodo najbolj obupane in se tako prebili v povsem nove sfere gospodarstva,« opozarja direktor italijanske policije Franco Gabrielli. Mafijci namreč posojilo zagotovijo lažje kot banke in z manj pogoji, a se lastniki ne zavedajo, da je le vprašanje časa, kdaj bo podjetje pristalo v rokah mafije, dobro poznano in delujočo taktiko za CNN opiše kriminologinja Anna Sergi z Univerze v Essexu. Minule krize so pokazale, da se v najhujših časih mafija spremeni v največjo italijansko banko. Po oceni skupine SOS Impresa iz Palerma je imela mafija leta 2012 na voljo 65 milijard evrov, s katerimi je operirala in ljudem oderuška posojila ponujala kot nacionalno pomoč v sili. Posebno ranljivi so hoteli in restavracije, ki jim mafija ponudi gotovino v zameno za delnice.
Kriminalne združbe zacvetijo prav v najtemnejših časih, s »skrbjo« za sosede v najrevnejših predelih in posojili namreč ustvarjajo neko navidezno povezovanje in zvestobo. »Če država ne bo učinkovito poskrbela za svoje ljudi, bo to vlogo prevzela mafija. In morda v času volitev od ljudi zahtevala uslugo nazaj,« opozarja Nicola Gratteri, vodja tožilstva v Catanzaru. V Palermu klan cosa nostra s prehranskimi paketi in denarno pomočjo revnim družinam že predstavlja alternativo (prepočasni?) državni pomoči, pravi novinar časnika La Repubblica Salvo Palazzolo. Idealna kombinacija za kriminalne združbe je namreč, da jih skupnosti potrebujejo in da jih imajo obenem še rade.
V času padca ekonomije uspe mafiji dobiti ogromno posla, že tako pa ima veliko vpliva v gradbeništvu, na področju predelave odpadkov, v hotelirstvu… Sicilijanska cosa nostra, neapeljska camorra in kalabrijska 'ndrangheta so že vrgle svoje mreže, v katere bodo polovile vse tiste nesrečnike, ki jih bodo gospodarski ukrepi najhuje prizadeli. Številne raziskave kažejo, da je na novo brezposelnih ostalo kar tri milijone Italijanov, najbolj kritične skupine so prekarni in sezonski delavci ter tisti, ki delajo na črno. Prav oni se bodo najprej znašli najvišje na seznamih novačenja v mafijske vrste.
Na pomoč tudi mehiški klani
Podobno taktiko zaščitnikov in skrbnikov malih ljudi so ubrale tudi mehiške mamilarske tolpe. Medtem ko zaradi pandemije v drugih južnoameriških državah nasilje upada, je v Mehiki zgodba povsem drugačna. Oblast zadnja leta izgublja boj s temi karteli, lansko leto je bilo s skoraj 35.000 umori najbolj krvavo v zadnjih treh desetletjih, marca in v začetku aprila je nasilno umrlo več kot 2500 oseb. Do zob oboroženi člani kakih 200 zločinskih združb revnim družinam v času krize dostavljajo hrano in zdravila. Prejšnji teden je na svojem facebook profilu video objavila Alejandrina Guzman, hči v ZDA zaprtega narkokralja El Chapa. Sokrajanom je delila pakete El Chapo s toaletnim papirjem, konzervami, rižem. A tudi to dobroto bo enkrat treba poplačati. »Če jih mi zaščitimo zdaj, nas bodo oni zaščitili pozneje,« nekakšno daj-dam logiko razloži vodja enega od mogočnejših kartelov na jugu države.
Civilisti se prav dobro zavedajo, da nimajo opraviti z angeli, a v času krize drugega izhoda ne vidijo. »Vemo, da nihče od njih ni dober, a pomoči od drugod ne moremo pričakovati. Trenutno so te tolpe najboljša od slabih možnosti,« je za Guardian komentiral prebivalec Michoacana.
