Vlačilec Bourbon Rhode je 26. septembra lani izgubil boj z orkanskim vetrom in visokimi valovi orkana Lorenzo ter na poti s Kanarskih otokov v Gvajano potonil v Atlantskem oceanu, kakšnih 2000 kilometrov od najbližje obale, francoskega otoka Martinik. Trije mornarji so brodolom preživeli, reševalne ekipe so našle štiri trupla, sedem članov posadke pa je še vedno pogrešanih, med njimi tudi hrvaški kapitan Dino Miškić. Sedem mesecev kasneje so lastniki podjetja Bourbon Offshore, ki jim očitajo, da so pomorščake na gnijočem plovilu poslali v smrt, družinam umrlih in pogrešanih nakazali po 4000 evrov odškodnine. Je toliko vredno človeško življenje, se sprašujejo sorodniki žrtev, ki so že napovedali tožbo. Ali je med njimi tudi družina kapitana Miškića, ni znano.
Svojo kalvarijo je na portalu ruske zveze poklicnih mornarjev izčrpno opisal Igor Morozov iz Kaliningrada, eden od treh preživelih. Trojica je od podjetja za »izgubljene osebne reči in plačo« prejela po deset tisoč evrov, po vsej verjetnosti pa bodo nekdanjega delodajalca tožili za veliko višjo vsoto. »Ladja je bila v obupnem stanju. V Las Palmasu bi morali poljski serviserji opraviti hitri remont, a iz tega ni bilo nič,« pripoveduje. Spominja se Ukrajinca, ki je, ko je videl, v kakem stanju je ladja, zavrnil vkrcanje. »Prepričan je bil, da se bomo potopili, a smo mislili, da mu je pač pod častjo biti na vlačilcu. Žal ga nismo poslušali,« obžaluje danes, ko se zaradi travmatične izkušnje komaj še upa zazreti na morje. Že prvi dan po zapoznelem izplutju je voda vdrla v strojnico, začasno jim je luknjo uspelo zamašiti, a so bile naslednji dan poplavljene tudi njihove kabine.
Eni jokali, drugi v smrtnem strahu okamneli
V noči na 26. september se je zgodilo najhujše. Vlačilec se je znašel sredi tropskega neurja, vodo so prečrpavali s črpalkami, vedri in vsem, kar jim je prišlo pod roke. »Bilo je strašno. Panika in kaos. Večkrat sem izgubil zavest, dva sta samo stala in jokala. Bičali so nas do petnajst metrov visoki valovi,« je opisal najgrozljivejše trenutke svojega življenja. Kapitan je ugasnil motorje, uporabili so lahko samo reševalno opremo, ki je še bila nad morsko gladino. Med tonjenjem se je ladja obrnila na bok, eden po eden so poskakali v morje in se potegnili na reševalni čoln. »Nekateri so okamneli. Niti premakniti se niso mogli od groze,« še opisuje. Nekatere je iz čolna pometalo razbesnelo morje, trem je uspelo preživeti, dokler jih ni rešila francoska mornarica. Jedli so ulovljene surove ribe, vode niso imeli.
Preživeli mornarji in družine pokojnih so o uspešnosti tožbe prepričani tudi zaradi fotografij ladje, ki naj bi nastale nekaj dni pred izplutjem in razkrivajo njeno katastrofalno stanje. tak
