Motoristi in mopedisti so spet na cestah, žal to odseva tudi v črni statistiki. Včeraj malo pred 18. uro je v Žlebiču v ribniški občini umrl 50-letni mopedist. Vozil je prehitro in v ovinku zapeljal na bankino. S stopalko je trčil v betonski jašek in padel na kamnito brežino, kjer je mrtev obležal. Isti dan se je smrtno ponesrečil tudi 39-letni motorist. Voznik osebnega avta je peljal od krožišča pri izolski bolnišnici proti Izoli. V desnem nepreglednem ovinku je začel zavijati levo prek neprekinjene črte na makadamsko pot, ko je iz Izole pripeljal motorist. Začel je zavirati, pri čemer je padel na bok in trčil v avto. Hudim poškodbam je podlegel v bolnišnici. Hitri test na droge je pri vozniku avta pokazal prisotnost več prepovedanih substanc, zato so odredili strokovni pregled.
Sicer pa je bilo zadnje dni še več motoristov hudo poškodovanih. V soboto je v Renkovcih voznik neregistriranega motorja brez čelade v blagem levem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v jarek in trčil v drog ulične razsvetljave. V Goričici je 39-letna motoristka zapeljala na napačno stran ceste in trčila v tovorno vozilo. 31-letnik brez čelade je v Vinski Gori zaradi prehitre vožnje trčil v kovinski steber ob cesti, nato ga je zaneslo še v parkirano vozilo. Prav tako v Vinski Gori se je že v petek hudo poškodovala 44-letna motoristka. Prednost ji je izsilil avtomobilist, ki je odpeljal, ne da bi ji pomagal. Kasneje so ugotovili, da je bil vinjen.
28 odstotkov več mrtvih
Uvod v motoristično sezono torej ni optimističen. Medtem ko je bila predlani varnost motoristov in mopedistov najboljša v 25 letih (umrlo jih je 18, 13 manj kot leta 2017), je šlo lani spet vse navzdol. Umrlo jih je 23, kar nekaj več je bilo tudi poškodovanih. Povzročitelji nesreč s smrtno ali hudo poškodbo motorista so bili v večini primerov vozniki sami. V zadnjih letih se je sicer največ teh nesreč zgodilo na odseku Koper–Dragonja, izstopali sta tudi cesti med Žago in Kobaridom ter Trento in Bovcem. Kar zadeva občinske ceste, pa sta bili najbolj nevarni ljubljanska Celovška cesta in cesta Obala v Portorožu. Sledita ljubljanski vpadnici Dunajska in Šmartinska.
Statistično je tveganje za smrt pri vožnji z motorjem 50-krat večje kot pri osebnem avtu. »Glede na tuje raziskave so motivi za vožnjo pri motoristih pogosto zelo drugačni kot pri voznikih avtov. Če so pri teh racionalnejši (opravki, služba), je pri motoristih v ospredju preživljanje prostega časa, druženje, turistični ogledi, tudi preizkušanje sposobnosti in užitki v tveganju. So bolj ogroženi, saj so zaradi značilnosti vozila veliko slabše vidni, pogosto vozijo prehitro, drugi vozniki jih pogosto spregledajo ali jim odvzamejo prednost,« opozarjajo na agenciji za varnost prometa.
Koncentracija in kondicija
Drugi prometni udeleženci morajo torej biti na motoriste zelo pozorni, še posebej ob vključevanju na prednostno cesto. Prav tako, če zavijajo levo in jim ti lahko vozijo naravnost nasproti. Spoštujejo naj tudi bočno varnostno razdaljo ob prehitevanju. Za motoriste pa še enkrat osnovni napotki: pred vsako vožnjo je treba preveriti motor in pnevmatike, nikoli na motor pod vplivom alkohola ali drog. Zaščitna oprema je nujna, prižgane luči in zaščitni telovnik tudi. Vožnja naj ne bo prehitra. Posebno pozornost je treba nameniti vozilom, ki zavijajo, da vas ne spregledajo, ter tovornim vozilom, da jim ne zapeljete v mrtvi kot. Pri zavijanju in vožnji skozi ovinke pazite, da s celotnim telesom ne prečkate polovice vozišča. V družbi več motoristov boste bolj opazni, a ne tekmujte med seboj. Bodite pozorni na neravnine, pesek ali mokro spolzko cesto, takrat obvezno znižajte hitrost. Preizkušanju motorja in lastnih sposobnosti je mesto na varnem poligonu in ne na cesti.
Usposobljenosti in kondiciji številni posvečajo premalo pozornosti. »Vožnja zahteva zelo visoko koncentracijo, upravljanje motorja pa velik fizičen napor, sploh pri daljših relacijah in visokih temperaturah. Problem je, da voznik utrujenosti zaradi adrenalina med samo vožnjo ne zazna,« še opozarjajo v agenciji za varnost prometa.
