Študent tretjega letnika medicine Andrej Gyergyek vsak petek sede v avto in se odpelje do humanitarnega centra Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Ljubljana. Tam prevzame pakete s hrano – riž, mleko, kruh, testenine, zelenjavo v konzervah ali vloženo v kozarcih, paštete, mesne narezke, mesni ragu itn. – in jih naloži v enega od avtomobilov, ki jih je za čas krize Rdečemu križu odstopilo eno od taksi podjetij. Ko je hrana natovorjena, se odpelje po domovih. Prejemnike pomoči pred prihodom okliče po telefonu, paket pusti pred vrati, se odmakne na varnostno razdaljo in se prepriča, da je šla pomoč v prave roke.
»Nimam veliko stika s prejemniki paketov. Več ga imam, ko večinoma starejšim in invalidom prinesem zdravila, ker moram prej k njim po zdravstveno kartico in denar. Pri tem obvezno nosim zaščitno masko in rokavice, zato je zelo malo možnosti za prenos okužbe,« je dejal Andrej Gyergyek in pojasnil, da se je že prej ukvarjal s prostovoljstvom, bil je član in administrator ekipe prve pomoči, sodeloval je tudi pri izvajanju izpitov prve pomoči. Skupaj z drugimi prostovoljci skrbi za dostavo od petka do ponedeljka. V izmeni sta praviloma dva prostovoljca, včasih trije, vsak s svojim avtomobilom ljudem pripeljejo hrano in po potrebi zdravila.
Revščina se širi
V času epidemije se med prebivalstvo ne širi le virus, ampak tudi revščina. »V slabih dveh tednih smo govorili z več kot 460 ljudmi, ki so se zaradi izrednih razmer znašli v stiski. Vsekakor se je število ljudi, ki potrebujejo pomoč, povečalo,« so nam v vodstvu ljubljanskega Rdečega križa postregli s podatki za obdobje epidemije na zadnji marčevski dan. Do takrat so opravili več kot 130 dostav na dom in tako oskrbeli 174 ljudi. Že pred krizo je po pomoč prihajalo več kot 300 ljudi, zdaj pa zaznavajo močan porast takih, ki se na Rdeči križ obračajo prvič.
Opažajo, da je veliko starejših ljudi samih. Zaradi omejitev za ranljive skupine si ne upajo v trgovino ali lekarno, obenem pa nimajo nikogar, ki bi jim pri tem pomagal. Marsikdo je zaradi izoliranosti odrezan od informacij o pomoči, ki jo ponujajo humanitarne organizacije. Na Rdeči križ se obrača tudi vse več ljudi, ki so bili pred krizo finančno stabilni, zdaj pa so zaradi zaprtja vrtcev in šol doma z otroki ali na čakanju. Prostovoljci pakete dostavljajo tudi tistim, ki so bili v stiski že prej in so po pomoč prihajali sami, z ukinitvijo javnega prevoza pa ne morejo več do humanitarnega centra. Prejeli so tudi nekaj klicev občanov, ki so prej skrbeli za starše v visoki starosti, zdaj pa ne morejo več, ker tudi sami spadajo v ranljivo skupino ali so zboleli.
Začasni ukrepi ne bodo zadostovali
Pričakujejo, da bo pomoč potrebovalo vse več ljudi in da se bodo srečevali z vse bolj kompleksnimi primeri. »Predvidevamo lahko, da se bo po prenehanju izrednih razmer šele pokazal realen obseg problemov in stisk ljudi, ki ne bodo le začasne, temveč dlje trajajoče,« pravijo na ljubljanskem Rdečem križu. Njihova predvidevanja izhajajo tudi iz tega, da so mnogi že občutili upad dohodka, stroški stanovanja in bivanja pa ostajajo nespremenjeni. Zato pričakujejo, da se bo vedno več ljudi obračalo nanje s prošnjo za plačilo položnic.
Vlada je sicer sprejela zakon za boj proti posledicam novega koronavirusa in naj bi kmalu še enega. Toda več organizacij opozarja, da so nekatere skupine prebivalcev, predvsem s prekarnimi zaposlitvami, izpadle iz pomoči in da bodo v najslabšem položaju spet najšibkejši. Da bodo revni še revnejši. Tem opozorilom se pridružujejo tudi v ljubljanskem Rdečem križu. »Četudi bodo ukrepi namenjeni tudi najbolj ogroženim, so ti začasni, sprememba statusa pa bo trajna ali pa bo zagotovo trajala dlje časa, saj se razmere ne bodo uredile v mesecu ali dveh,« opozarjajo.
