V knjigi Moje življenje nemški kritiški velikan Marcel Reich-Ranicki obudi tudi spomin na srečanje z Bertoldom Brechtom v Varšavi leta 1952. Brechtu so ob prihodu v branje ponudili članek, ki ga je o njem objavil lokalni časopis, in ta članek ga je tako navdušil, da je izjemoma privolil v intervju z avtorjem članka, mladim novinarjem Reichom-Ranickim. »Komaj sem prestopil prag, že mi je vzelo sapo,« dobra štiri desetletja pozneje piše taisti Reich-Ranicki. »Brecht je sedel za mizo, na kateri je bil velik pladenj – na pladnju pa nekaj, česar v Varšavi leta 1952 ni bilo mogoče dobiti prav nikjer: pomaranče, banane in grozdje. Brecht je sadje bodisi prinesel iz Berlina bodisi ga je zanj pripravilo veleposlaništvo NDR. Nikomur med nami, njegovimi gosti, ni ponudil niti sadeža. Slastno sadje je med njim in gosti ustvarilo razdaljo, vrzel.«
Marcel Reich-Ranicki tudi piše, da Brechta Poljska ni zanimala, da se mu v Varšavi ni ljubilo ogledovati mesta in njegovih znamenitosti ter da ga je zanimalo zgolj ...
V ljubljanski izpostavi Rdečega križa Slovenije opažajo, da se v času epidemije nanje obrača vse več ljudi. Ker mnogi ne morejo sami priti po pomoč,...
