- Slovenija 13. po okuženosti na število prebivalstva v Evropi
- Posebna dovoljenja za prehod občine niso potrebna
- Hojs: Policisti za trenutne prekrške še ne izdajajo kazni, le opozorila
- 29 bolnikov na intenzivni negi
- Hojs: Želimo si, da gospodarstvo deluje naprej
- Beović: Situacija pri nas je bolj spodbudna kot v Italiliji, a razloga za veselje ni
Tukaj si lahko ogledate novinarsko konferenco
Beovićeva: Število hospitaliziranih zaradi covida-19 podvojeno v zadnjih sedmih dneh
Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 se je po besedah infektologinje Bojane Beović podvojilo v zadnjih sedmih dneh, tistih na intenzivni negi pa v zadnjih petih dneh. »Številke nikakor ne vlivajo optimizma,« je opozorila. Kot je sporočil govorec vlade Jelko Kacin, je hospitaliziranih 118 bolnikov, 29 pa jih zdravijo na intenzivni negi.
Če bo število bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, naraščalo s takim tempom kot danes, zdravstveni sistem tega ne zmogel, je na popoldanski novinarski konferenci izpostavila Beovićeva. Trenutno stanje v bolnišnicah sicer odraža situacijo izpred 14 dni, ko so se začeli uveljavljati prvi ukrepi in ko so bili ti po besedah infektologinje kar dobro upoštevani, pozneje pa se začelo popuščati.
Zdravniki zato pozdravljajo nove ukrepe, ki zmanjšujejo možnost prenosa virusa med ljudmi. »Ker je slovensko zdravstvo slabše opremljeno kot v marsikateri evropski državi, je potrebno še posebej skrbeti za to, da imamo okužb čim manj,« je opomnila Beovićeva. Pozvala je, da vsak od nas poskrbi za fizično distanco, higieno rok in uporabo mask.
Na vprašanje, koliko časa še lahko zdrži zdravstveni sistem, je odgovorila, da je to odvisno od preskrbo z novo opremo. Po njenih ocenah je z boljšo koordinacijo med vsemi bolnišnicam število postelj za bolnike s covidom-19 mogoče podvojiti ali celo potrojiti. »Večja povečanja tudi zaradi kadrov ne bodo možna«, je pojasnila Beovićeva.
Kacin pa je zagotovil, da se sistem pripravlja tudi na veliko težji scenarij. Zdravstveno osebje, ki skrbi bolnike s covidom-19, namreč prenaša svoje znanje in izobražuje nove zdravnike.
Beovićeva je ocenila, da do sedaj sprejeti ukrepi proti širjenju novega koronavirusa že kažejo pozitivne posledice. »Kar me najbolj veseli, je primerjava z italijanskimi razmerami. Če bi pri nas potekala tako, kot je v prvem mesecu v Beragmu, bi imeli bistveno večje število bolnikov,« je pojasnila in poudarila, da se ukrepi izplačajo.
Hojs: Namen dodatnih pooblastil policiji je zgolj preprečiti nedovoljeno gibanje okuženih
Namen obeh problematiziranih členov interventnega zakona, ki policiji podeljujeta dodatna pooblastila, je zgolj preprečiti nepooblaščena in nerazumljiva gibanja okuženih oseb, ki bi morale biti doma v karanteni, a se prosto sprehajajo naokoli, je povedal minister za notranje zadeve Aleš Hojs na popoldanski novinarski konferenci.
Interventni zakon za zajezitev epidemije novega koronavirusa v 103. in 104. členu predvideva, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov.
Za ta namen smejo dostopati do osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za ime, EMŠO, naslov, podatke o osebnem zdravniku ter podatke iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.
Policija si ne želi dodatnih pooblastil, pristojnosti, da bi komur koli omejevala gibanje, svoboščine ali da bi kakor koli posegala v človekove pravice, je poudaril Hojs. »Policiji želimo pooblastila dati z namenom preprečevanja in zajezitve epidemije. Nimam nobenih težav, da člen umaknemo. To pomeni zgolj to, da bodo morali tisti, ki so sicer pripravljeni karanteno odsedeti doma in podati soglasje, da nadzorujemo, kje se gibljejo, izolacijo preživeti v skupnih karantenah, kjer ne bodo imeli takega udobja kot doma,« je dodal minister za notranje zadeve.
Ob tem je bil kritičen do mnenja informacijskega pooblaščenca, ki je pozval k zavrnitvi 103. in 104. člena omenjenega zakona. »Če pooblaščenka temu nasprotuje, naj se tisti, ki so trenutno pripravljeni biti v karanteni doma, obrnejo nanjo,« je dodal.
