V procesu zoper slovensko-tajvansko kriminalno združbo, ki je stkala mrežo nezakonitih klicnih centrov, v njej domnevno zasužnjila ljudi in jih prisiljevala k mednarodnemu goljufanju, je od aretacije naprej občutiti precejšnjo bitko s časom. Sedmim osumljenim trgovine z ljudmi in pomoči pri tem so prostost v Sloveniji odvzeli januarja 2018, mariborski preiskovalni sodnik jih je šest poslal v pripor. Za rešetkami so takrat pristali brata Allen in Tomislav Cvek ter štirje državljani Ljudske republike Kitajske iz Tajvana: Chung Chen Wei, Huang Tsun Siao, Hsu Tzu Hsiang in Hong Peng Syuan. Specializirano tožilstvo je moralo zajetno dokumentacijo in dokaze proti njim preučiti v pol leta. Kajti če v tem času ne bi spisalo obtožnice, bi sodišče priprte izpustilo na prostost. Tožilka Darja Šlibar je obtožnico, dolgo 350 strani, vložila pet pred dvanajsto, natanko šest mesecev po prijetju osumljenih, 18. julija 2018.
Predobravnavni naroki zoper obtožene so se začeli jeseni 2018. Krivde na njih ni priznal nihče. Pred začetkom sojenja je moral sodni senat pod predsedovanjem Boštjana Polegeka odločiti o celi vrsti predlogov obrambe in tožilstva, kaj naj se v procesu izvede in kaj izloči iz spisa. Glavna obravnava se je tako začela lanskega aprila. Polegek je sodne razprave razpisoval tudi po dvakrat tedensko, zaradi potrebnega prevajanja tujim obdolženim v kitajsko mandarinščino se je zgodilo celo, da so se naroki zavlekli do večera.
Po skoraj leto dolgi obravnavi se sojenje zdaj bliža koncu, za prvostopenjski epilog je treba izvesti le še nekaj dokazov. Senat dela pri primeru z intenzivnim tempom, mudi se predvsem zato, ker so trije Tajvanci še vedno v priporu. Če sodišče do 18. julija letos (dve leti po vloženi obtožnici) ne bo izreklo sodbe na prvi stopnji, jih bo moralo izpustiti. Zadeva torej spada pod nujne tudi v času epidemije koronavirusa, zato mariborsko sodišče še naprej obravnavo razpisuje vsak teden, a je bilo primorano sojenje v zadnjih štirinajstih dneh že drugič preložiti zaradi bolezni porotnika v petčlanskem senatu. Ta teden naj bi se nadaljevalo.
Lagali, da so sodniki in tožilci
Tožilstvo domnevno vpletene v kriminalno združbo bremeni, da so od novembra 2015 do aretacije v Sloveniji in v Zagrebu najemali vile in v njih vzpostavili nezakonite centre z namenom goljufanja v mednarodnem telefonskem prometu. Za izvajanje posla so domnevno zasužnjili več deset ljudi s Kitajskega in iz Tajvana, ki so jih v Evropo zvabili pod pretvezo, da bodo z delom lahko odplačali svoje dolgove, nakar naj bi jih dobesedno zasužnjili. Prepovedali so jim izhode, odvzeli dokumente, mobitele, ponudili so jim le osnovo za preživetje in jih ustrahovali, da bodo v primeru neposlušnosti prikrajšani oni in njihove družine. Žrtve trgovine z ljudmi, ki so bile primorane klicati na Kitajsko, so se tarčam predstavljale za policiste, sodnike in tožilce ter jim napletale, da so na njihovih mobilnih telefonih odkrile vsebine, zaradi katerih se lahko gre v zapor. Pod pretvezo, da jih kličejo zato, da bi jim pomagale, so jim tako predlagale, da jim v zameno za plačilo lahko trajno izbrišejo sumljive podatke s telefonov. Z obsežnega seznama ljudi, ki so bili tarče goljufij, je klicateljem nasedlo enajst imen. Naivneži so iz strahu pred zaporom v Evropo nakazali skupno okoli 370.000 evrov. Od tega je največji delež pripadel Allenu Cveku, zatrjuje tožilstvo. Z bratom Tomislavom je bil v hudodelski združbi zadolžen za iskanje lokacij in vzpostavitev klicnih centrov, dostavo hrane in pijače, odvažanje odpadkov in organizacijo prevoza žrtev trgovine z ljudmi z letališča. Prevoze naj bi opravljal njun oče Josip Cvek, nad katerim visi očitek pomoči pri kaznivem dejanju. Četverica obtoženih Tajvancev pa je po navedbah tožilstva organizirala in nadzirala delo v klicnih centrih, ki so jih vzpostavili v Mariboru, Ljubljani, Tržiču, Radomljah, na Vrhniki in v Zagrebu.
Žrtve »izginile«
Slovenski del obtoženih v aferi se brani s prostosti. Josip Cvek že od samega začetka, za njegova sinova Allena in Tomislava Cveka pa so priporni razlogi prenehali pred slabim letom. Na sojenju so doslej zaslišali večino predlaganih prič in poslušali pogovore obtoženih, ki so jim preiskovalci tajno prisluškovali. Obramba je vztrajala tudi pri zaslišanju Tajvancev, ki so delali v klicnih centrih in so se medtem že vrnili v domovino. Mariborsko sodišče je za njihovo zaslišanje zaprosilo prek mednarodne pravne pomoči, pred kratkim pa je senat zahtevo obrambe po neposrednem zaslišanju domnevnih žrtev trgovine z ljudmi zavrnil, ker iz Ljudske republike Kitajske ni bilo odziva in sodišče tako s pričami ni prišlo v stik. Tako bo sodišče pred koncem sojenja prebralo, kaj so predlagane priče izpovedale v sklepni akciji. Na sojenju je obramba v tej zvezi sicer že večkrat izpostavila, da se vsi v policijski preiskavi zaslišani oškodovanci niso počutili kot žrtve trgovine z ljudmi.
