V sklepni fazi tega dolgotrajnega sodnega postopka ima specializirana tožilka Bojana Podgorelec mukotrpno nalogo. S kirurško masko na obrazu mora ure in ure prebirati zapisnike zaslišanj oškodovancev. Sodni senat okrožnega sodišča v Mariboru, ki mu predseduje Boštjan Polegek, oškodovancev namreč ne more zaslišati neposredno. Že zdavnaj so se vrnili domov, v Tajvan, kjer so slovenskim pravosodnim organom nedosegljivi.
Prebrane izpovedbe so si vsebinsko zelo podobne. Tajvanci so zasledili oglas za priložnostno delo v tujini. Ponudba in obljubljen zaslužek sta bila zelo mikavna. Stopili so v stik s ponudnikom, ki jim je kupil letalsko karto. Na Dunaju jih je čakal prevoz. Kam jih peljejo, niso vedeli, ob snidenju so jim odvzeli dokumente, telefone in denar. V tistem trenutku jim še ni bilo jasno, da so postali žrtve mednarodne hudodelske združbe, ki se ukvarja s trgovino z ljudmi, in da napovedanega plačila ne bodo nikdar dočakali.
Delovanje združbe je 18. januarja 2018 ustavila čezmejna policijska akcija. Za rešetkami so pri nas pristali brata Allen in Tomislav Cvek ter štirje državljani Tajvana. Obtožnica jim očita, da so od novembra 2015 do aretacije vzpostavili nezakonite centre z namenom goljufanja v mednarodnem telefonskem prometu. Tožilstvo je zbralo dokaze, da so člani združbe s telefonskimi prevarami pridobili najmanj 370.000 evrov protipravne premoženjske koristi, približno 100 tisočakov iz te vsote naj bi si prislužil Allen Cvek, ki je bil z bratom Tomislavom zadolžen za iskanje lokacij in vzpostavitev klicnih centrov, dostavo hrane in pijače, odvažanje odpadkov in organiziranje prevoza oškodovancev.
Obtoženi kategorično zavračajo tožilske očitke. Allen Cvek vztraja, da Podgorelčeva ni dovolj dobro raziskala posameznikovih vlog. Po njegovih besedah imajo štirje, ki imajo v slovenski obtožnici vlogo člana kriminalne združbe, v hrvaškem procesu status žrtve trgovine z ljudmi. »Vse te osebe, ki so pri nas ali žrtve ali storilci, so v Tajvanu obsodili zaradi goljufije,« je še trdil Cvek.
Strogi nadzornik je že na svobodi in v domovini
V hišah v Mariboru, Ljubljani, Tržiču, Radomljah, na Vrhniki in v Zagrebu je bilo hkrati zaprtih več deset ljudi. Iz pripovedi oškodovancev, ki jih je na današnjem nadaljevanju sojenja brala Podgorelčeva, izhaja, da je imel ključno vlogo nadzornika in nadrejenega Azijec, ki so ga poznali po imenu Ajdžin. Vzpostavil je zelo strog režim v klicnih centrih. Na stranišče in v kopalnico se je smelo iti zgolj z njegovim izrecnim dovoljenjem. Kdor je prekršil pravila, je moral stati pri miru in zreti v steno tudi do osem ur dolgo. S temno folijo prelepljenih oken niso smeli odpirati. Kazen je oškodovance doletela tudi, če se niso dovolj dobro naučili devet strani dolge zgodbe, ki so jo morali naplesti potencialnim žrtvam goljufije in jih prepričati v nakazilo denarja. Dnevno so morali opraviti tudi do 50 klicev.
Ajdžinovo pravo ime je Huang Tsun Siao. Od februarja je na svobodi in se je že vrnil v domovino. Je edini izmed obtoženih, ki je med potekom glavne obravnave priznal svojo vpletenost v trgovino z ljudmi. Junija lani ga je sodišče obsodilo na tri leta in osem mesecev zapora, pred dvema mesecema pa so ga pogojno izpustili. Odletel je v Tajvan, kamor se je že pred sklepno kriminalistično akcijo pravočasno umaknila deveterica soobtoženih. Postopke zoper njih je zato sodišče izločilo.
Ko bo tožilka prebrala vse izpovedbe prič, ima sodnik na seznamu le še nekaj procesnih obveznosti, zato utegne že prihodnjič skleniti glavno obravnavo, izpeljati besedo strank in razglasiti prvostopenjsko sodbo.
