Dva scenarija gospodarskih sprememb
Izbruh koronavirusa na Kitajskem in širjenje le-tega po svetu sta zadala hud udarec napovedim svetovne rasti v letu 2020. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka sta že znižala napoved za leto 2020, po nekaterih predvidevanjih pa lahko situacija vodi celo v novo gospodarsko krizo. Svetovalna družba McKinsey & Company je napovedala dva možna scenarija gospodarskih sprememb zaradi pandemije koronavirusa. Po prvem scenariju bodo karantene, omejitve potovanj in trgovanja povzročile velik upad potrošnje, kar bo vodilo v recesijo. Podjetja bodo začela izgubljati dohodek in nato odpuščati delavce, zaradi česar bo stopnja brezposelnosti močno naraščala. Poslovne investicije se bodo zmanjšale, naraslo pa bo število podjetij v stečaju, kar bo pomenilo še večji pritisk na finančni sistem. Ker se bo stopnja nevarnosti z okužbo v poletnem času zmanjšala, jeseni pa bodo države bolje pripravljene na razmere, se bo proti koncu leta 2020 gospodarstvo začelo pobirati, vendar pa bo predvideni BDP na globalni ravni upadel za 2 do 2,5 odstotka.
Drugi scenarij, po katerem virus ni zgolj sezonska bolezen, je za gospodarstvo bolj usoden. Povpraševanje bo namreč skozi celo leto manjše, v najbolj prizadetih sektorjih se bo število odpuščanj in stečajev podjetij povečevalo do konca leta 2020 in še v letu 2021, kar bo recesijsko spiralo še poslabšalo. Kriza bo najbolj udarila mala in srednja podjetja, bolj izrazita pa bo v manj razvitih gospodarstvih. Pandemija bo močno prizadela gospodarstvo na globalni ravni, situacija bo v najslabšem primeru podobna finančni krizi v letih 2008 in 2009. Z upadom BDP se bodo soočile vse gospodarske velesile, okrevanje pa se bo začelo šele v drugem četrtletju 2021.
Reševanje slovenskega gospodarstva
Posledice pandemije koronavirusa so že opazne tudi v slovenskem gospodarstvu, zlasti v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih se je in se bo še hkrati zmanjšala potreba po delavcih. Vlada skuša zmanjšati negativni vpliv na poslovanje s sprejetjem ukrepov, kot so delo od doma, ugodna posojila v okviru SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada ter prilagojeni načini plačevanja davkov. Potrjeni predlogi so bili že poslani v obravnavo v državni zbor. Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače predvideva državno pomoč podjetjem, ki zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogla zagotavljati dela hkrati najmanj 30 odstotkov zaposlenim delavcem in jih bodo zato napotila na začasno čakanje na delo. V tem primeru bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 osnove za nadomestilo plače, pri čemer bo država nosila 40 odstotkov bremena, preostalih 60 odstotkov pa delodajalec. Breme plačila nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove pa bo v celoti nosila država v primeru, ko delavec zaradi individualno odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje ne bo mogel opravljati dela.
Za samozaposlene naj bi bil omogočen odlog plačila prispevkov v aprilu, maju in juniju 2020. Po predlogu zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev se kreditojemalcem, ki zaradi negativnih učinkov epidemije ne bodo mogli poravnavati svojih obveznosti iz kreditnih pogodb, omogoči odlog vračila za 12 mesecev. Predlog zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju podaljšuje rok za predložitev davčnih obračunov in oddajo letnih poročil na 31. maj 2020 ter zamika rok za sestavo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019 na 30. Junij 2020, kar prinaša tudi spremembo skrajnega roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine (31. avgust. 2020).
V turbulentnih časih naraste število prevar
Turbulentni časi prinašajo negotovost in hkrati priložnost za tiste, ki želijo s prevarami izkoristiti krizno situacijo ali pa zaradi finančne stiske ne vidijo druge možnosti za preživetje. Pojavljajo se »blef« podjetja, ki na posojila kupujejo produkte, nato pa bankrotirajo. Številna prevarana podjetja posojilno izgubo zaradi stečaja posojilojemalca odpišejo, ob tem pa se ne zavedajo, da so bile dejansko žrtve zločina. V prihodnosti naj bi prihajalo do vse več kreditnih goljufij, zato se morajo podjetja zavedati potencialnega tveganja, ki ga lahko predstavljajo novi in tudi obstoječi poslovni partnerji. Kako zagotoviti, da ne postanete žrtev lažnih podjetij? Tri pomembne točke, ki si jih morajo zapomniti vsi podjetniki in podjetnice, če ne želijo postati tarča lažnih podjetij, ki ne plačujejo, so naslednje:
l Nove stranke je treba natančno proučiti – danes so goljufi tako premeteni, da morate biti vedno korak pred njimi. Če se vam porodi najmanjši dvom, je stranko vredno proučiti. Ali je naslov pravilen? Ali ima spletno stran? lPravilno izračunati njihovo bonitetno oceno – natančno proučite bonitetne podatke in bodite posebej pozorni na to, ali so se v podjetju v zadnjem času zgodile kake večje spremembe. Kdo sestavlja upravo? Ali je v preteklosti že prišlo do kakega stečaja?
l Obstoječe stranke pa pazljivo spremljati – raziskave Bisnode kažejo, da 80 odstotkov vseh kreditnih izgub povzročijo obstoječe stranke, zato je ključno spremljati tudi njihov položaj.
Kako lahko zmanjšate tveganje?
Poslovno tveganje lahko znatno optimizirate, če imate ob pravem času na voljo prave informacije. Z Bisnode rešitvami tako lahko najdete nove stranke in spremljate pričakovane spremembe na trgu, kar je še posebno pomembno v turbulentnih časih. Nastavite si lahko obveščanje o blokadah podjetij, spremljate plačilni indeks in preverjajte, kako vaši partnerji plačujejo drugim poslovnim partnerjem, koliko povezanih podjetij je v lastniški mreži in kako so podjetja pripravljena na izredne razmere ter preverite, ali je podjetje objavilo stečaj, saj imate 90 dni časa, da terjatve prijavite v stečajno maso. Da bi zaznali goljufe in jim preprečili, da postanejo del portfelja vaših kupcev, so razvili rešitve za preprečevanje prevar.
Bisnode se ponaša z dolgoletnimi izkušnjami odkrivanja kreditnih izgub, preden do njih pride, in izogibanja prihodnjim izgubam zaradi goljufij. Tako lahko vaše podjetje prihrani na milijone evrov letno, vi pa veste, s kom poslujete. Bisnode rešitve za izogibanje goljufijam temeljijo na prepoznavanju vzorcev in analizi poslovnih mrež. Z analizo stečajev ugotovijo, katera podjetja in člani odborov predstavljajo visoko tveganje. Skozi dinamični nabor predpisov opozorimo na vse, ki bi lahko predstavljali tveganje in jih je zato treba preveriti, preden začnete sodelovati z njimi. Pri izvajanju ukrepov, s katerimi skrbite za čim bolj uspešno poslovanje, pa ne pozabite, da so za prihodnost podjetja pomembni tudi zdravi in zadovoljni zaposleni.
