Florida, Illinois in Arizona so naslednje tri ameriške zvezne države, v katerih je nekdanji podpredsednik Joe Biden v torek zanesljivo nadaljeval svoj pohod proti predsedniški nominaciji demokratske stranke. Senatorja iz Vermonta Bernieja Sandersa je praktično povozil s skoraj 40 odstotnimi točkami naskoka na Floridi, več kot dvajsetimi v Illinoisu in tudi več kot desetimi v Arizoni, kjer bi morala iti Sandersu na roko večja zastopanost latinskoameriških volilcev. Biden je naskok v številu osvojenih delegatov s tem povečal na skoraj 300, zmagal pa je v 19 od 27 zveznih držav, kjer so doslej volili. Njegov poraz je bolj kot ne mogoč le še na papirju ali v primeru zelo nepredvidljivih dogodkov.
En tak se je sicer že zgodil, a kaže, da gre tudi ta bolj na roko Bidnu. Zaradi pandemije in izrednih razmer je dvoboju Bidna in Sandersa namenjeno bistveno manj pozornosti, kot bi je bilo sicer. To daje prednost favoritu, saj senatorju iz Vermonta otežuje možnost, da bi pritegnil širšo pozornost in nekako spremeni potek dvoboja, pa tudi televizijsko soočenje trenutno ni več predvideno. Sandersu za zdaj tudi ni pomagal njegov predlog splošnega zdravstvenega zavarovanja pod okriljem države, kar bi v kriznih zdravstvenih razmerah sicer lahko postala velika tema. »Volitve so nocoj končane,« je v torek na CNN ocenil bivši Obamov svetovalec David Axelrod, ki pa sodi v sredinsko linijo stranke, kjer si močno želijo Bidnovo zmago. Tudi njegova izjava sodi v včasih bolj, včasih manj odkrit pritisk na Sandersa, naj odstopi.
Biden je po zmagi v videonagovoru (shodi so odpovedani) veliko govoril o spoprijemanju z virusom, manj o sami kampanji. Predvsem pa je pozival k enotnosti v stranki in hvalil energijo Sandersovih privržencev, ki jih tako že novači, da bi ga podprli na predsedniških volitvah. Zlasti to velja za mlade in volilce latinskoameriškega porekla, med katerimi je Sanders bolj priljubljen, Biden pa bi glasove krvavo potreboval, če se bo novembra pomeril z republikancem Donaldom Trumpom za Belo hišo.
Stranka upa, da se ne bo ponovilo leto 2016
Sandersu se z odločitvijo, ali vztrajati v tekmi, načeloma ne mudi. Ima slabe tri tedne za premislek – toliko je do volitev v naslednjih zveznih državah. Po torkovem porazu je tudi sam stopil pred kamere, a brez jasnega signala, kako naprej. Vodja njegove kampanje Faiz Shakir, ki je pred leti delal pri Nancy Pelosi, je dejal, da bo Sanders šele v pogovoru s svojimi privrženci ocenil, kako naprej.
Demokratka stranka si ne želi, da bi Sanders vztrajal predolgo, kot je po oceni mnogih storil leta 2016. Tedaj je ostal v tekmi s Hillary Clinton do sredine junija, četudi je imel že prej majhne možnosti za zmago. Vendar mu vztrajanja ne morejo preprečiti, niti si tega ne želijo, saj bi lahko odvrnili četo njegovih zvestih privržencev. Sanders sam pa računa, da bi prav zaradi njih lahko vsaj vplival na Bidna, da se premakne bolj v levo. Nekaj obljub v tej smeri je Sanders že dobil, a odločala bo strankina julijska konvencija, ko se bo sprejemal nov program.
V torek bi sicer morale biti volitve tudi v Ohiu, pa so jih v zadnjem trenutku prestavili zaradi ukrepov proti širjenju okužb. Tudi tam se je napovedovala zmaga Bidna. Prihodnji teden bi morale biti volitve v Georgii, ki so tudi že prestavljene, prav tako v Portoriku. Tako je naslednji predvideni volilni dan 4. april, ko naj bi bile na Aljaski in Havajih ter v Wyomingu. Glede na razvoj dogodkov je realno pričakovati, da jih bodo tudi tam preložili. Izbiranje predsedniškega kandidata demokratov bi se lahko zavleklo, morda tudi v julij ali celo še na poznejši čas. In tudi zato si v vrhu stranke želijo, da bi bile vse te volitve samo še formalnost in da bi že imeli znanega zmagovalca, ki bi se na dvoboj s Trumpom pripravljal brez razmišljanja o strankarski tekmi in o tem, kako bo na njen potek vplival potek pandemije.
