Tehnično že enajsto televizijsko soočenje demokratskih kandidatov za strankino nominacijo na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA je bilo neobičajno na več načinov. Zaradi virusne pandemije je bilo prestavljeno iz Arizone v Washington in v televizijski studio brez občinstva, z le še dvema udeležencema v primerjavi z začetno dvajseterico, ki je zahtevala soočenje v dveh podsoočenjih, pa je izkristaliziralo jasno ideološko delitev ne le med protagonistoma, nekdanjim podpredsednikom Joejem Bidnom in senatorjem Berniejem Sandersom, obema v poznih 70. letih, ampak v stranki sami. S tako rekoč edino skupno agendo, spraviti pol desetletja mlajšega Donalda Trumpa iz Bele hiše, sta slednjemu s kopanjem po njuni dolgoletni preteklosti v kongresnem delovanju zložila lep kup streliva za spopade v finalni predsedniški tekmi. V njej pa se bo, če se bodo po napovedih odvile sredine strankarske volitve na Floridi ter v Illinoisu, Ohiu in Arizoni s Trumpom soočil Biden.
Na dveh bregovih
Soočenje ni moglo obiti glavnega globalnega vprašanja s skupno oceno, da je sedanji predsednik s svojim ravnanjem domačo krizo s koronavirusom samo poslabšal in povečal skrbi Američanov. Sama bi jo reševala skladno s svojimi nasprotujočimi si stališči glede zdravstvenega varstva, kjer bi Biden Obamovo dostopno zdravstveno zavarovanje razširil na zavarovanje za vse, Sanders pa se oklepa ideje javnega zdravstva za vse. Tudi pri ostalih globalnih vprašanjih, kakršno so klimatske spremembe in mednarodni odnosi, so izstopala njuna različna ideološka stališča, pri čemer je Biden tekmeca opredeljeval za revolucionarja. »Ljudje si želijo rezultate, ne revolucije,« je ugovarjal na Sandersove predloge o politični revoluciji proti korporativizmu in na področju socialnih reform, a je hkrati podprl že star predlog samooklicanega demokratičnega socialista o javnih kolidžih brez šolnine za družine z manj kot 120.000 dolarji letnih prihodkov. »Vesel sem, da je Joe na krovu,« je Sanders pozdravil Bidnovo podporo, a dodal, da je bistvo vodenja »stopiti korak naprej, ko ni popularno, ko te zaradi ideje kritizirajo«.
Biden obljubil podpredsednico
Sanders je ostro napadal Bidnova pretekla glasovanja v kongresu, vključno s podporo iraški vojni in v zvezi s pravicami žensk, odprta že na nekaterih prejšnjih soočenjih s strani drugih tekmecev. Tekmec mu ni ostal dolžan, izpostavljal je Sandersovo hvalo diktatur od Kube do nekdanje Sovjetske zveze in si nabiral točke zaradi njegovega neprepričljivega ugovarjanja, da je tudi nekdanji predsednik Obama našel kakšno dobro besedo za režim v Havani.
Biden se je v debati praktično obvezal, da bo v primeru nominacije v boj s Trumpov vstopil s kandidatko za podpredsednico, Sanders pa mu je sledil s pripombo, da bo verjetno to storil tudi on. Senator iz Vermonta je podvomil o še danes veljavni odločitvi, da se strankarske volitve danes navkljub grozečemu koronavirusu izvedejo v omenjenih štirih zveznih državah, v katerih pa javnomnenjske raziskave pripisujejo odločilno prednost Bidnu. Ali bo v tem primeru še prišlo do kakšnega njunega soočenja, bo odvisno od Sandersa. Nekateri ameriški analitiki pa menijo, da bo 78-letni senator od 77-letnega nekdanjega predsednika z ostajanjem v tekmi skušal izsiliti vsaj še kakšno koncesijo za svoje ideje na položaju predsednika ZDA.
