Nekdanjemu direktorju TEŠ Urošu Rotniku na sodišču ni uspelo dokazati, da je 3,1 milijona evrov zaslužil s certifikati in delnicami na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. To je na sodišču lažno zatrjeval in dokazoval tudi njegov prijatelj, hrvaški menedžer Aleksander Hrkač. Sodnica Mojca Turinek je Rotnika kaznovala z 210.000 evri denarne kazni, ker je lažno prikazoval, da je Hrkač njegov denar plemenitil z vlaganjem v delnice in sklade na Hrvaškem in v Bosni, čeprav v teh državah od leta 1996 do leta 1998 sploh ni bilo zakonodaje, ki bi urejala področje prodaje certifikatov. Hrkač je bil zaradi krive izpovedbe obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dve leti.
Spomnimo, da je finančna uprava Rotnikovo premoženje vzela pod drobnogled, ko so v javnost prišli očitki, da naj bi se okoristil pri gradnji 1,41 milijarde evrov vrednega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Pri pregledu njegovih uradnih prihodkov in premoženja so med letoma 2007 in 2011 ugotovili za 4,73 milijona evrov razlike. Furs je zato Rotniku oktobra 2014 odmeril plačilo nekaj manj kot 1,6 milijona evrov dodatnega davka, dolg pa je Rotnik poplačal šele po neuspeli reviziji na vrhovnem sodišču.
Strokovna priča ni prepričala sodišča
Sodišče pa ni sledilo obtožnici v delu, da je Rotnik poskušal preprečiti dokazovanje izvora premoženja v davčnem postopku, kot tudi ne, da mu je pri storitvi kaznivega dejanja pomagala njegova nekdanja odvetnica Varja Holec. Ta je bila oproščena, ker je sodišče sledilo argumentom njenega zagovornika Blaža Kovačiča Mlinarja, da niso bili izpolnjeni znaki naklepnega kaznivega dejanja, saj da ni nič vedela o vsebini izjave, ki jo je Rotnik predložil v davčnem postopku.
Rotnik je bil oproščen krivde preprečitve dokazovanja, kar naj bi zagrešil s tem, da je iz davčnega spisa odtujil originalno izjavo o prejemu 3,1 milijona evrov. Takrat je šlo šele za predkazenski postopek v davčnem postopku in ni bilo nujno, da bi bil sploh uveden tudi kazenski postopek. Kljub temu da je bil tri leta pozneje uveden tudi ta, Rotnik na potek predkazenskega postopka ni mogel vplivati, je obrazložila oprostilni del sodbe sodnica Mojca Turinek. Sploh pa, je dejala sodnica: »Rotnik nikoli ni vložil v spis nobene vloge ali priloge v originalu, temveč je vedno vlagal samo kopije. Kot nadpovprečno inteligenten doktor znanosti pa bi tudi moral znati pojasniti velike razlike v zneskih, ki so se pojavile v tablicah, ki sta jih s Hrkačem predložila in naj bi dokazovale zaslužke od vlaganja v certifikate in delnice.«
Sodnica je kot zelo verodostojno ocenila mnenje, ki ga je podal sodni izvedenec Darko Dubrovski, ki se je osredotočil na posle, s katerimi naj bi nekdanji direktor Teša plemenitil denar in odkrito podvomil, da bi tako izkušeni direktor z veliko denarja, brez zavarovanja in s skromno dokumentacijo posloval v poslovno tveganih okoljih, kot sta Hrvaška in BiH. Za povsem neverodostojno, pristransko in neprepričljivo pa je ocenila mnenje strokovne priče Branka Mayrja, ki je pričal v korist obrambe in dejal, da je pri izdelavi mnenja upošteval relevantne listine in prišel skoraj do enakih številk, kot jih je sodišču v obliki tabel posredoval Hrkač. Spomnimo, da je specializirani državni tožilec Ivan Pridigar že lani, ob predstavitvi obtožnice, izpostavil, da je Hrkač leta 2003 Rotniku predal 3,1 milijona evrov, ki naj bi jih pridobil z nakupom lastniških certifikatov na Hrvaškem in v BiH. Sodba še ni pravnomočna, saj so tako specializirani tožilec Ivan Pridigar za oprostilni del sodbe, kot tudi zagovornika obtoženega Rotnika in Hrkača, napovedali pritožbo. Z obsodilno sodbo Hrkaču in Rotniku je tožilstvo zadovoljno.
