Na celjsko sodišče sta danes znova prišla tako nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) kot njegov hrvaški kolega, poslovnež Alexander Hrkač. Nekdanja Rotnikova odvetnica Varja Holec se je opravičila, vendar pa je soglašala, da se obravnava nadaljuje v njeni nenavzočnosti. Prek svojega zagovornika je sporočila sodišču, da se strinja z mnenjem finančnega izvedenca Darka Dubrovskega. Kaj vse je ta ugotovil, v nadaljevanju sicer nismo slišali, saj se je na samem začetku zapletlo. Izvedensko mnenje namreč ni bilo prevedeno v hrvaški jezik, zaradi česar soobtoženi Hrkač, ki razume le nekaj osnovnih slovenskih besed, z mnenjem ni bil zadostno seznanjen, da bi lahko izvedencu v nadaljevanju postavljal ustrezna vprašanja.
Poslovala sta izjemno tvegano
Hrkačev zagovornik Jurij Preložnik je sodnico Mojco Turinek opozoril, da bi lahko bila njegovemu klientu, če bi pri obravnavi vztrajala, kršena pravica do učinkovite obrambe, in je predlagal, da se vsa mnenja, tudi strokovnjaka Branka Mayra, ki je priča obrambe, najprej prevedejo v hrvaški jezik. Sodnica se je s tem strinjala in določila nov datum obravnave, to je 5. februar prihodnje leto. Kljub vsemu pa je povzela zaključke izvedenskega mnenja finančne stroke Darka Dubrovskega, ki obtoženim, kot se je dalo razumeti, ni ravno v prid.
Kot je prebrala sodnica, je Dubrovski v svojih zaključkih poudaril, da je bilo gotovinsko poslovanje med Rotnikom in Hrkačem sila neobičajno, je pa mogoče. »Poslovala sta zgolj z gotovino. Ker pa je šlo za izjemno visoke gotovinske zneske in za poslovanje med dvema fizičnima osebama, ki sta tudi državljana dveh držav, in to brez kakršnihkoli zavarovanj, je to pomenilo ekstremno visoko tveganje,« je v zaključku mnenja zapisal Dubrovski. In še, da je šlo tudi za brezobrestna posojila in nasploh neskladne podatke ter sila skopo dokumentacijo, največkrat zgolj za fotokopije in ročno napisane račune, zato so ustvarjeni milijonski dobički vprašljivi, naj bi izhajalo iz mnenja. Dubrovski ga je sklenil z besedami: »Neobičajen način poslovanja pa ne pomeni, da takšno poslovanje ne bi bilo mogoče.«
Da se postavi izvedenca finančne stroke za privatizacijo v letih 1996–1998 in vse tja do 2003, je zahtevala prav sodnica Turinkova, ki želi tako ugotoviti, ali je bilo denar takrat res mogoče plemenititi tako, kot sta to na sodišču zatrjevala v svojih zagovorih Uroš Rotnik, ki mu obtožnica očita preprečitev dokazovanja v davčnem postopku in krivo izpovedbo, ter njegov hrvaški prijatelj Hrkač, obtožen krive izpovedbe. Spomnimo, da je specializirani državni tožilec Ivan Pridigar ob predstavitvi obtožnice izpostavil, da naj bi Hrkač leta 2003 Rotniku predal 3,1 milijona evrov, ki jih je pridobil z nakupom lastniških certifikatov na Hrvaškem in v BiH, a po njegovem mnenju to ni bilo mogoče, ker zakonodaje, ki bi urejala področje prodaje certifikatov, v omenjenih državah takrat sploh še ni bilo. Ker je Furs med Rotnikovimi prihodki in izdatki ugotovil neskladje, mu je oktobra 2014 odmeril plačilo nekaj manj kot 1,6 milijona evrov dodatnega davka, ki ga je Rotnik po neuspeli reviziji na vrhovnem sodišču tudi plačal, denar pa naj bi dobil ravno pri Hrkaču.
