»Nedopustno, nepravilno in neprimerno ste ravnali,« je sodnik Marko Brišnik dejal Urošu Rotniku, nekdanjemu prvemu možu Termoelektrarne Šoštanj, v obrazložitvi sodbe, s katero ga je spoznal za krivega, da je 7. novembra 2013 na posebno predrzen način iz govorilnice ljubljanskega davčnega urada, kjer je bil na razgovoru z davčnim inšpektorjem Andrejem Palovšnikom, ukradel listino. Šlo je za listino, s katero je Uroš Rotnik prijavil, da v sefu SKB banke hrani 3,3 milijona evrov gotovine. S krajo listine, ki je bila del obsežnega davčnega spisa, je v nadaljevanju otežil postopek dokazovanja premoženja, potrebnega za odmero davka.
Vedno je bilo govora le o 3,3 milijona evrov
Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak je v zaključni besedi poudaril, da tožilstvo po njegovem ni dokazalo tatvine, obtožnica pa da je temeljila izključno na izjavi davčnega inšpektorja Palovšnika. In tudi, da je nenavadno, da bi inšpektor pustil celoten spis v govorilnici brez nadzora, zato je po njegovem mnenju bolj verjetno, da se je listina izgubila nekje na finančni upravi, na poti od finančne uprave do policije ali obratno. Sploh pa, je poskušal sodišče prepričati Jelenič Novak, prijava premoženja ni bila v davčnem postopku noben dokaz. A sodnik Brišnik se z njim ni strinjal. Poudaril je, da je bila prijava premoženja uradna listina, ki je pripadala davčnemu organu. Z njeno krajo pa je Rotnik otežil tudi dokazovanje premoženja. Je pa sodnik Rotnika oprostil obtožbe, da je pri hišni preiskavi izročil kriminalistom fotokopijo prijave premoženja, v kateri je bil naveden znesek zgolj 300.000 evrov in ne 3,3 milijona evrov, ker da bi moral biti za to uveden ločen kazenski postopek. Hkrati pa je poudaril, da je bilo vedno in povsod govora le o 3,3 milijona evrov in ne 300 tisočakih, kot trdi Rotnik, kar je razvidno tudi iz številnih zapisnikov zaslišanj.
»Tako natančni, kot ste, bi zagotovo že takrat opozorili na napako, če bi bila res napaka. Nenazadnje pa je tudi grafolog potrdil, da je bila na fotokopiji, ki ste jo izročili med hišno preiskavo in na kateri je bil naveden znesek 300 tisočakov, prva številka tri izbrisana. Da je prišlo do posega na listini, lahko vsak laik opazi s prostim očesom,« je še dejal sodnik, ki je prepričan, da je šlo v tem primeru za specialno kaznivo dejanje, saj Rotnik ni ukradel navadne listine, pač pa listino, ki je že bila del davčnega spisa. »Kam pa bi prišli, če bi stranke kar tako jemale iz spisa listine, ki so jih poprej vložile vanj,« je še poudaril Brišnik. Odgovor, čemu je Rotnik navedel, da ima 3,3 milijona evrov, pa je na enem od sojenj podal kar kriminalist Mitja Nerad. Ta je dejal, da je Rotnik s tem verjetno želel vse preslepiti, češ da je imel toliko denarja, še preden se je začela gradnja bloka šest. Kako je prišel do tolikšnega premoženja, razčiščujejo v drugem kazenskem postopku na istem sodišču.
Tožilec: »To je slabo sporočilo javnosti«
Kljub pogojni obsodbi pa razočaranja ni skrival specializirani državni tožilec Matej Oštir, ki je za Rotnika zahteval leto in pol zaporne kazni za tri kazniva dejanja. »Menim, da pogojna obsodba v tem primeru ni pravo sporočilo tega sodišča ne javnosti in tudi ne Rotniku samemu, ki je še v več drugih kazenskih postopkih. Da si drzneš iz davčnega spisa ukrasti listino, ko inšpektor za dve minuti zapusti prostor, se mi zdi izjemno predrzno in terja ustrezno kazensko sankcijo,« je bil jasen tožilec Oštir, ki je na sodbo takoj napovedal pritožbo. Pa Rotnik? Trdi, da dokumenta z zneskom 3,3 milijona evrov nikoli ni videl. »Pričakoval sem oprostilno sodbo, saj nikoli nisem nič vzel in tudi nikoli ne bom. Glede pritožbe se bom še posvetoval z odvetnikom, a najverjetneje se bom pritožil tudi jaz,« je dejal.
