Nina Mašat Strle z oddelka za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje (MOC) pravi, da si v Celju na področju varovanja okolja že več let prizadevajo stvari premakniti z mrtve točke. Tudi zato so s strokovnjaki izdelali strateški akcijski načrt, v katerem so orisali trenutno stanje na opuščenem, degradiranem industrijskem območju in predlagali možen način remediacije.
Opomnili pa so tudi na težave, ki jih bo še treba rešiti. V okviru evropskega projekta GreenerSites je v tem načrtu med drugim predstavljen tudi ukrep remediacije in reurbanizacije območja stare cinkarne, kar bi omejilo širjenje onesnaževanja v okolico, na drugi strani pa bi uredili nove urbane površine. Da je omenjeni načrt primerna podlaga za nadaljnje ukrepe, menijo tudi na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki so ga potrdili, s tem pa je ta dokument postal strokovna podlaga za nadaljnje postopke, ki pa bodo odvisni tudi od proračunskih možnosti občine.
Celjani ne obolevajo za rakom nič bolj
Po besedah Nuše Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo število novo odkritih primerov raka v celjski občini lani nižje od slovenskega povprečja. »Prav tako je bila nižja od povprečja tudi umrljivost zaradi vseh vrst raka. Trditve Civilne iniciative Celje, da Celjani zaradi onesnaženih tal pogosteje obolevajo za rakom, ne držijo in so zavajajoče, kar potrjuje tudi geografska epidemiološka raziskava, ki jo je na osnovi lastnega uradnega registra leta 2011 izdelal ljubljanski Onkološki inštitut,« poudarja Konec-Juričičeva.
Ne glede na to pa si MOC prizadeva za celovito sanacijo Celjske kotline. »Državo nenehno opozarjamo, da je sanacija nujna in da sami tako obsežnega projekta finančno nismo zmožni izvesti, saj so postopki kompleksni in terjajo vključitev različnih strok, medresorsko usklajevanje in tudi izvedbo zahtevnih administrativnih postopkov,« poudarja Mojca Grušovnik iz službe za odnose z javnostmi MOC. In dodaja, da se območje stare cinkarne, kjer je od leta 1875 do 1990 obratovala metalurško-kemična industrija, razteza na okoli 17 hektarih in terja poseben način sanacije.
»Od leta 2002, ko je občina to območje, onesnaženo s težkimi kovinami, prevzela v posest, si prizadevamo, da bi ga postopoma reurbanizirali. Ko smo leta 2007 in 2008 za potrebe širitve Tehnopolisa gradili komunalno opremo, je med gradbenimi deli nastalo dobrih 15.000 kubičnih metrov zemeljskih izkopov, ki so bili zaradi visokih koncentracij onesnažil uvrščeni med nevarne odpadke. Sanacija z uporabo imobilizacije s kalcitnim pepelom nas je stala dober milijon evrov,« poudarja Grušovnikova.
