Sejna soba ministrstva za kulturo je bila napolnjena do zadnjega kotička; ozračje bi bilo težko bolj napeto. Skupine snovalcev in sopotnikov kandidatur šestih slovenskih mest, ki so se odločila, da se bodo potegovala za naziv evropske prestolnice kulture (EPK) za leto 2025, so na trnih pričakovale odločitev mednarodnega sveta neodvisnih strokovnjakov o tem, katere prijave so se prebile skozi sito v ožji izbor.
Ko je bil po nekaj minutah formalnih pojasnil in spodbudnih besed rezultat znan, so se veselili predstavniki štirih mest, in sicer Nove Gorice, Ptuja, Ljubljane in Pirana. Medtem so se lahko v Kranju in Lendavi tolažili z ugotovitvijo, da so prijavljena mesta brez izjeme podala tehtne in kakovostne kandidature, zaradi česar »so vsa zmagovalci, ne glede na izid«, kot je dejala predsednica omenjenega strokovnega sveta Cristina Farinha, sicer strokovnjakinja za kulturno in kreativno ekonomijo ter sodelavka različnih evropskih institucij in mednarodnih povezav.
Čas za konkretne programe
Štiri mesta, ki so se znašla v ožjem izboru, bodo lahko do jeseni dopolnila svoje kandidature in zasnove nadgradila s konkretnimi vsebinskimi predlogi, končna odločitev pa bo znana decembra. »V kratkem bomo kandidatom poslali tudi obrazložitev in priporočila za izboljšanje kandidatur,« je še pojasnila Farinha in omenila, da so bili v dvanajstčlanskem svetu (deset članov imenujejo različne evropske ustanove, dva pa slovensko kulturno ministrstvo) prijetno presenečeni nad velikim številom prijav: »Šest kandidatov v tako majhni državi je kar precej, veselila pa nas je tudi njihova zagnanost in pripravljenost na povezovanje, na primer z okoliškimi mesti ali sosednjimi državami.« Po njenem mnenju je to dokaz, da mesta prepoznavajo pomembno vlogo kulture tudi v povezavi z nekaterimi ključnimi izzivi sodobnosti, kot so podnebne spremembe, migracije ali družbena kohezivnost. Primernih rešitev zanje, pravi, ni mogoče iskati zgolj lokalno, in mesta se »pomena sodelovanja očitno zavedajo«.
Naziv evropske prestolnice kulture sicer od leta 1985 podeljuje evropska komisija, ki pa ne odloča o izboru (to po temeljiti analizi prijav stori že omenjeni svet), ampak zgolj zagotavlja neodvisnost, preglednost in ustreznost postopka izbire, je dodal Zoran Stančič, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji. Razpisna merila so opredeljena na ravni EU, zajemajo pa prispevek projekta EPK k dolgoročnemu razvoju mesta, kakovost vsebin, evropsko razsežnost projekta, zmožnost izvedbe predlaganega programa, ustrezno finančno podporo in tudi vključenost lokalnega prebivalstva. »Vseh šest mest je v pripravo kandidatur vložilo veliko truda, zato pričakujem, da bodo delo nadaljevala ne glede na uspešnost prijave in ohranila zavezanost kulturnemu razvoju ter evropsko naravnanost,« je sklenil.
