Potem ko so slovenska mesta, ki so napovedala kandidaturo za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, izvedela, da namerava država projektu oziroma njegovemu programu in organizaciji nameniti 10 milijonov evrov – projekt EPK Maribor 2012 je recimo dobil 15 milijonov evrov – so 20. decembra na vlado naslovila javno pismo, češ da ne razume, da gre za najpomembnejši program EU na področju kulture: »To ni zgolj projekt mest ali občin, temveč projekt z nacionalno težo.« Prvič so vladi pisali že pred več kot mesecem dni, a odgovora niso dobili.
Dan pred poslanim javnim pismom je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino, ki bo spremljala projekt EPK 2025 in zagotavljala strokovno podporo. Skupino sestavljajo državne sekretarke z ministrstva za kulturo, ministrstva za finance ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v njej pa sta tudi predstavnici urada vlade RS za komuniciranje. V kakšno pomoč bo skupina kandidatkam, ne ve (še) nihče.
Kandidatke so zbegane
Alja Bebar z Mestne občine Ljubljana, sopodpisnice javnega pisma, pravi, da so za posebno delovno skupino izvedeli iz medijev. »To nas je presenetilo, ker skupina v razpisni dokumentaciji ni nikjer omenjena niti je ni predvidel pravilnik o izvedbi postopka za pridobitev naziva EPK 2025. Lahko pa je to pozitiven znak, da državna administracija s projektom EPK 2025 vendarle misli resno. Na MOL smo sicer ogorčeni nad podcenjujočim odnosom države do kulture na lokalni ravni, kajti predvidenih 10 milijonov evrov je povsem nesprejemljiva vsota za tako mednarodno pomemben in obsežen projekt. Ta vsota je tudi povsem neprimerljiva z zneski, ki so ga druge evropske države zagotovile za svoja mesta, ki so nosila naziv EPK.« Teh je bilo doslej 60.
Pod javno pismo vladi se je podpisala tudi Mestna občina Kranj. Alenka Štrukelj, zadolžena za odnose z javnostmi pri projektu EPK Kranj 2025, pojasnjuje: »Pričakovali smo, da bo vlada veliko prej, ne pa manj kot mesec dni pred zaključkom razpisa, objavila pogoje in višino sredstev za tako pomemben projekt. Predvideni vložek države bi morda zadostoval, če bi ga lahko namenili le za kulturni program.« Neuradno je vlada obljubila dodatnih 30 milijonov evrov za infrastrukturo, in sicer »prek prednostne obravnave skozi novo finančno perspektivo EU«, zdaj pa so v vložku države zajeti tako posamični razvojni kot tudi infrastrukturni projekti, ni pa namenskih sredstev za program in organizacijo projekta. Tudi v Kranju še niso uradno seznanjeni z delovno skupino, ki jo je imenovala vlada: »Upamo le, da ne bo zgolj nadzorni organ ministrstva za kulturo, temveč bo konstruktivno pomagala izbranemu mestu pri izvedbi projekta.«
Prispevek države ključen
Iz medijev so za delovno skupino izvedeli tudi pri Mestni občini Nova Gorica. Upajo, da bodo zaradi tega morda bolj obveščeni o tekočih zadevah, povezanih z EPK, »saj recimo še vedno ne vemo, kdaj bodo potekale predstavitve posameznih mest pred mednarodno strokovno komisijo v Ljubljani, čeprav naj bi bilo to kmalu. To, da datumi še vedno niso znani, predstavlja za ekipe organizacijsko težavo,« meni Miroslava Križnič, vodja tamkajšnje službe za stike z javnostmi, protokol ter mednarodno sodelovanje. Poudarja še, da izkušnje drugih evropskih prestolnic kulture govorijo o tem, da se s pravim pristopom, resnim delom in sodelovanjem države vložek v EPK lahko povrne z velikim dobičkom, pri nas predvidena sredstva pa vsekakor ne bodo zadostovala, zato bi morala država najti še druge vire, denimo kohezijska sredstva. Tudi sami si že zdaj prizadevajo iskati različne vire financiranja, ko recimo kandidirajo skupaj s sosednjo občino Gorica, že v fazi kandidature pa jih financira tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. »Nikakor torej ne čakamo le na državo, a treba se je zavedati, da je prispevek države ključen.«
»Tudi pri Mestni občini Piran javno izražamo ogorčenje nad takšnim podcenjevanjem slovenske kulture in njene evropske dimenzije, saj je predvidena vsota za tako ambiciozen projekt povsem nesprejemljiva in kaže na popolno nerazumevanje države glede pomena tega nacionalnega projekta, zato vladi predlagamo, da v najkrajšem možnem času sklep vlade popravi,« je poudarila Martina Gamboz, vodja projekta EPK Piran 2025. Opozorila je tudi na napačen način dodeljevanja sredstev z vidika metodologije prijave in financiranja projekta. Znesek 10 milijonov naj bi šel tako za posamične razvojne kot infrastrukturne projekte – stroška bi bilo treba prikazovati ločeno – ni pa posebej določenih sredstev za program in organizacijo projekta. Če bi dobili še obljubljenih 30 milijonov evrov, bi morda šlo, zdaj pa so bili primorani za svoj »razvojni projekt za mesto in regijo« spremeniti finančno konstrukcijo.
Mesta lahko svoje vloge za kandidaturo še vedno oddajo do 31. decembra, predvidoma do konca prihodnjega leta pa bo znano, katero bo izbrano. Doslej so kandidaturo napovedali Ljubljana, Kranj, Nova Gorica, Piran, Lendava in Ptuj. Poleg slovenskega mesta bo naziv evropske prestolnice kulture 2025 nosilo tudi eno od nemških mest.
