Med štirimi slovenskimi mesti, ki so se februarja uvrstila v drugi krog izbire za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, je bil ob Novi Gorici, Ljubljani in Piranu tudi Ptuj. Takratni optimizem pa je kmalu zamenjala negotovost: zaradi koronakrize in finančne zahtevnosti projekta so se na Ptuju že spomladi pojavili pomisleki o smiselnosti vztrajanja pri kandidaturi, vendar se je mestni svet konec maja odločil, da aktivnosti vseeno nadaljujejo – toda z nekaterimi prilagoditvami, tudi finančnimi, kar se tiče vložkov mesta. »Na podlagi projekcije proračunov mestne občine za prihodnja leta smo postavili nove finančne okvire, ki so bili bistveno nižji od sprva predvidenih,« je tako v ponedeljek za nacionalno televizijo pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek.

Speljati z manj denarja

Po prvotnih načrtih, ki so pred meseci prestali prvo sito izbora, naj bi bila celotna vrednost projekta ptujske evropske prestolnice kulture okoli 56 milijonov evrov – od tega nekaj več kot 34 milijonov za investicije, preostalo pa za program (dobrih 11 milijonov), promocijo, plače in druge stroške poslovanja. Ptujska občina naj bi za morebitne investicije v primeru uspešne kandidature namenila 5,5 milijona evrov, za stroške poslovanja (torej pripravo kandidature in morebitno izvedbo EPK, kamor spadajo tudi ustanovitev javnega zavoda, plače in honorarji) pa nekaj več kot 5,8 milijona evrov v obdobju do leta 2027. Po novem pa naj bi bilo za stroške poslovanja v prihodnjih šestih letih na voljo le še 1,4 milijona evrov.

S tem so na občini seznanili tudi skupino, ki je pripravila kandidaturo. V njej so bili pesnik, urednik založbe Beletrina in vodja ptujskega festivala Dnevi poezije in vinaAleš Šteger (vodja kandidature), direktor Beletrine in nekdanji programski direktor EPK v Mariboru Mitja Čander (kot glavni strateški svetovalec), Aleš Novak (svetovalec in pripravljalec strateških dokumentov), sicer nekdanji direktor mariborskega občinskega urada za kulturo, pozneje direktor Javne agencije za knjigo, zdaj pa umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje, in Martina Magdič, kulturna organizatorka ter producentka kot glavna koordinatorka kandidature. Četverica je na podlagi analize nato ocenila, »da prijava z oslabljeno politično podporo in bistveno nižjimi finančnimi viri iz občinskega proračuna ne more uspeti«, zato so 1. julija v dopisu županji predlagali, naj občina odstopi od kandidature. O tem umiku naj bi mestni svet odločil septembra.

Priložnost zaprašenega bisera

Istega dne se je članom skupine tudi iztekla pogodba z občino, ki je nato niso podaljšali, saj v omenjenih okoliščinah za kaj takega na nobeni strani ni bilo interesa. »Šlo je za sporazumno odločitev, nobenega spora ni bilo,« pojasnjuje Aleš Šteger. »Ves čas smo delali predano ter ob odločni podpori mestnega sveta in celotne regije; kot se je izkazalo, tudi uspešno. Vendar pa so zunanje okoliščine povzročile, da je politična podpora projektu zanihala, ta pa je za tako velik dogodek bistvena. Zelo mi je žal, saj sem v tem videl izjemno priložnost za razvoj mesta, ki je neke vrste zaprašeni biser.«

Mestna občina Ptuj je sicer v svojem lanskem in letošnjem proračunu za pripravo kandidature namenila 200.000 evrov. Doslej je bilo porabljenih dobrih 140.000 evrov, od tega so malo manj kot 100.000 evrov prejeli člani skupine, so povedali na občini. Toda Šteger poudarja, da denar nikakor ni bil njihov glavni motiv in da so v omenjenem (bruto) znesku poleg honorarjev in priprave prijavne knjige med drugim zajeti tudi potni stroški.