Ljubljana nima za osnovo kakega čistega lika kot njena kvadratna predhodnica Emona. Naj bo razlog za to grajski hrib, h kateremu se je sprva stiskala, ali reka, ki jo je šele v novem veku prestopila, je posledica ta, da ima bolj organsko podobo, ki se razrašča kot plezalka po smereh vpadnic. Kot da bi jo hoteli še bolj oddaljiti od kakršne koli somernosti in usklajenosti, so njeno središče na eni strani zaobjeli z železniško progo, cestne vpadnice pa potisnili v luknjo pod njo. Še pred tem sta šla po gobe zeleni tramvaj in za njim trolejbus. Pa to ni bilo dovolj. Prav v času, ko je iz okolice nastalo primestje, od koder prihajajo ljudje vsak dan v Ljubljano, je kolabiral železniški primestni promet.
Vse to skupaj je povzročilo, da ima zeleni val v Ljubljani čisto poseben pomen za vse, ki bi radi čim prej prišli v mesto ali iz njega. Avtocestni objem je poželenj...
Pred kratkim se je na Poljanah nekdo s črnim sprejem podpisal kot Štepanjska pošast. Presenetil me je tisti j, ki dokazuje, da oseba, ki se požvižga...
