Vodstvo brazilske vojske v dokumentu »Obrambni scenariji 2040« ocenjuje, da bi Francija znala leta 2035 zahtevati intervencijo Združenih narodov na območjih amazonskega pragozda, kjer prebivajo staroselci. Za odskočišče za intervencijo bi po ocenah brazilske vojske lahko uporabili Francosko Gvajano. Ta francoski čezmorski departma v Južni Ameriki si z Brazilijo deli 730 kilometrov meje.
Brazilska vlada je kmalu po razkritju poskušala omejiti odmevnost novice z zagotovili, da je poročilo izključno akademske narave, ki na noben način ne predstavlja stališča vlade. Odziv brazilskih oblasti je jasen; Francija pje ravzaprav najbolj pomemben vojaški partner Brazilije. Državi dnevno izvajata skupne vojaške operacije, med drugim pa skupaj razvijata tudi vojaške podmornice in helikopterje. Francosko veleposlaništvo v Braziliji je medtem prek twitterja v šali pozdravilo neomejeno domišljijo avtorjev.
— France au Brésil (@franceaubresil) February 7, 2020
Brazilski dnevni časopis Folha de Sao Paulo piše, da je v dokument vključenih še več nenavadnih scenarijev. Med drugim grožnja organiziranega napada s koronavirusom na sloviti glasbeni festival Rock in Rio leta 2039, ki naj bi ga izvedli jugovzhodni azijski nacionalisti.
Trenja zaradi amazonskega pragozda
Dokument Obrambni scenariji 2040 je sicer nastal na podlagi intervjujev z okoli 500 visokimi častniki brazilske vojske. Slednji so v ločenih pogovorih predstavili svoje največje skrbi. Da se je tako visoko pojavila prav Francija, je verjetno krivo obdobje, ko je dokument nastajal. Avgusta lani se je namreč močno zaiskrilo v odnosih med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in brazilskim predsednikom Jairjem Bolsonarom. Macron je med izbruhom hudih požarov v amazonskem pragozdu močno kritiziral Bolsonarovo okoljsko politiko in tedaj tudi zares pozival k odločnemu mednarodnemu ukrepanju. Med drugim je predlagal, da bi amazonski pragozd pristal ozemlje pod nadzorom Združenih narodov. Bolsonaro je pozive označil za izraz kolonialistične mentalitete predsednika Francije.
Spor, ki ga je spremljal močan mednarodni pritisk na Bolsonara in brazilsko vlado, se je sklenil z obljubo, da se bodo brazilske oblasti borile zoper požare, ki krčijo amazonski pragozd. Prejšnji teden pa je Bolsonaro znova razburil okoljevarstvenike z načrti za rudarjenje, ustvarjanje kmetijskih zemljišč in izgradnjo hidroelektrarn na ozemljih amazonskega pragozda, kjer prebivajo staroselci.
