Annegret Kramp-Karrenbauer, popularno poimenovana AKK, je veljake CDU s svojo odločitvijo, da se umika s čela stranke in iz tekme za kanclerski položaj, ostaja pa na položaju obrambne ministrice, seznanila po sobotnem sestanku vladajoče koalicije. Z njega so vse tri koalicijske stranke, krščanski demokrati, krščanski socialisti (CSU) in socialdemokrati (SPD), sporočile, da izključujejo oblikovanje vlad in političnih večin s pomočjo glasov skrajno desničarske Alternative za Nemčijo (AfD), kar se je ob njihovem zapoznelem zgražanju zgodilo prejšnji teden v zvezni deželi Turingiji. Da bi Levici preprečili ponovni prevzem deželne vlade po oktobrskih volitvah, je namreč tamkajšnja CDU z glasovi AfD za premierja izvolila Thomasa Kemmericha iz vrst liberalcev (FDP), ki so se v 90-članski parlament po desetletnem premoru prebili z vsega petimi poslanci.
Kanclerka Angela Merkel je ravnanje članov CDU v Turingiji označila za »neoprostljivo«, Kemmerich pa je v soboto že nepreklicno odstopil kot nekajdnevni ministrski predsednik. Očitno pa je (ne)sodelovanje krščanskih demokratov s skrajno desnico povzročilo ne le nove razpoke v vladajoči koaliciji s SPD, ampak tudi znotraj CDU same.
Kdo po dveh predsednicah
Kramp-Karrenbauerjeva na današnji tiskovni konferenci ni pojasnila, kdaj namerava odstopiti. Volilni kongres stranke naj bi bil konec letošnjega leta, pač v skladu z dogovorom ob njeni izvolitvi po predlanskem odstopu Merklove. Zdaj pa je dejala, da bo postopek sprožila, ko bo stranka našla kanclerskega kandidata. V javnosti je takoj zakrožilo nekaj imen, posebej izpostavljenih pa je kar pet. Po dveh predsednicah so to sami moški, na vrhu pa Friedrich Merz (64 let), ki se po tem položaju ozira že od leta 2002, ko je neuspešno izzival Merklovo, poražen pa bil tudi decembra 2018, ko je stranko prevzela AKK. Sedanji kanclerki najbolj soroden je Armin Laschet (58),premier Severnega Porenja - Vestfalije, a verjetno ne zadovoljuje dela članstva, ki terja opazne spremembe. Desnemu krilu CDU je blizu Jens Spahn (39), ki je bil glasen kritik Merklove, ko je leta 2015 odprla meje beguncem, pa ga je dve leti kasneje vseeno postavila na položaj ministra za zdravstvo, kjer izkazuje energičnost ob zdajšnjem izbruhu koronavirusa. Ker se zna zamenjava na čelu CDU zavleči tja do jeseni, dobre možnosti pripisujejo Ralphu Brinkhausu (51), vodji parlamentarne skupine CDU/CSU, ki bi bil z močnimi vezmi v bundestagu močan kanclerski kandidat. Če pa bi se CDU in CSU odločili, da gresta na volitve jeseni 2021 s skupnim kanclerskim kandidatom, bi lahko vodilni položaj v krščanski demokraciji postal celo drugotnega pomena. V tem primeru kot mogočega kanclerskega kandidata omenjajo Markusa Söderja (53), vse bolj karizmatičnega voditelja bavarske CSU, ki pa je za zdaj dal vedeti, da ga ne vleče v Berlin.
Kramp-Karrenbauer je danes sicer dejala, da je o odhodu s čela stranke razmišljala že dlje časa, glede kanclerstva pa, da morata biti oba položaja v istih rokah. Da AKK ostaja na položaju obrambne ministrice, je že potrdila tudi Merklova, ki je dejala, da spoštuje njeno odločitev o odstopu s čela CDU, a jo tudi globoko obžaluje. Kramp-Karrenbauerjeva javno ni potrdila navedb, da je na predsedstvu stranke ocenila, da v CDU obstajajo različna stališča do ravnanja z AfD in Levico. Predsednica slednje Katja Kipping pa je izrazila bojazen, da se bo po odhodu AKK distanca obeh krščanskih unij do skrajne desnice brisala.
