Podnebne spremembe, prekomerni izpusti ogljikovega dioksida, uničevanje narave in nekakovostna prehrana ogrožajo otroke po vsem svetu, v prav nobeni državi pa ne storijo dovolj, da bi pred njimi zaščitili prihodnjo generacijo, v poročilu Združenih narodov Prihodnost otrok opozarja na desetine strokovnjakov. Neposredno je ogroženo zdravje prav vsakega otroka. »Niti ena država ne ščiti zdravja otrok danes ali za prihodnost,« je kot osrednje sporočilo poročila izpostavil profesor s področja mednarodnega zdravja otrok Anthony Costello.
Rešitve so, a jih nihče ne uresničuje
V poročilu, ki sta ga naročila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad ZN za otroke (Unicef), prejšnji teden pa je bilo objavljeno v znanstveni reviji Lancet Medical Journal, je razvrščenih 180 držav glede na to, kako zagotavljajo kakovosten razvoj otroka, izobraževanje, enake možnosti in trajnostno naravnanost. Slovenija se je uvrstila na 25. mesto, v vrhu so se znašle bogatejše države zahoda, denimo Norveška in Nizozemska, na repu pa pristale manj razvite – Čad in Srednjeafriška republika. Kot smo že pisali, je Slovenija z nizko umrljivostjo otrok do petega leta med bolj zglednimi na svetu. Lestvica se obrne pri upoštevanju vpliva onesnaženja zraka glede na ogljični odtis na prebivalca – Slovenija zaseda 145. mesto, sledijo ji razvitejše države, med drugim Kanada, ZDA in Avstralija. Prekomerni izpusti ogljikovega dioksida neposredno ogrožajo prav vsakega otroka na svetu, onesnažen zrak resno škoduje otroškim pljučem, časa za izboljšanje razmer pa zmanjkuje. »Rešitve poznamo, nimamo pa političnega vodstva, ki bi jih uresničilo,« je profesor Costello okrcal nepripravljenost politike na nujne spremembe. »Svetovni odločevalci puščajo na cedilu današnje otroke in mladino,« je opozoril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Brez takojšnjih korenitih sprememb se bo napredek zadnjih dveh desetletij ustavil in izničil, so prepričani strokovnjaki. Če bomo nadaljevali tako kot doslej, se bo povprečna temperatura zraka do leta 2100 dvignile za 4 stopinje Celzija, kar bi imelo uničujoče posledice za zdravje prihodnjih generacij – dvignila se bo gladina oceanov, vse več bo vročinskih valov, zaradi pomanjkanja hrane bo več podhranjenosti in nalezljivih bolezni, denimo malarije. »Več kot dve milijardi ljudi živita na območjih, ki jih prepredajo humanitarne krize, oboroženi konflikti, naravne katastrofe in težave, vse bolj povezane s podnebnimi spremembami,« opozarja Awa Coll Seck, nekdanja senegalska ministrica za zdravje.
Enajstkrat več debelih otrok kot leta 1975
Grožnja otrokom je tudi škodljivo oglaševanje visokokalorične in predelane hrane, alkohola in tobaka, izpostavljajo v poročilu. Otroci so izpostavljeni do 30.000 televizijskim oglasom na leto, podjetjem pa gre na roko tudi vse širša raba spletnih družbenih omrežij. Z oglaševanjem izdelkov za otroke ustvarjajo velike dobičke, pri čemer promovirajo nezdrave izdelke, ki lahko mlade hitro zasvojijo. Število predebelih otrok se je od leta 1975 povečalo za enajstkrat, na 124 milijonov, skupno pa je danes predebelih kar 2,3 milijarde Zemljanov. Po drugi strani 250 milijonom otrok, mlajših od pet let, grozijo podhranjenost in druge oblike revščine. »Na tem področju moramo storiti tektonske premike. To bo ključen preizkus naše generacije,« je k nujnosti sprememb pozval odgovorni urednik revije Lancet dr. Richard Horton.
Otrokom je treba dati glas pri oblikovanju njihove prihodnosti, a treba jim je tudi prisluhniti. »Obnašajte se, kot da bi bila vaša hiša v ognjenih zubljih. Ker je, ker že gori,« je v švicarskem Davosu pred letom dni svetovne voditelje nagovorila mlada aktivistka Greta Thunberg. Poleg staršev so ravno oni tisti, ki lahko otrokom sveta zagotovijo svetlejšo prihodnost. Vprašanje je le, ali resnično slišijo krike Grete in njenih vrstnikov.
