Glasno zvenenje tisočerih kravjih zvonov, rezko pokanje dolgih bičev ter vonj in toplota kresnega ognja so prepoznavna kulisa prehoda v kurentov čas. V vaseh Ptujskega in Dravskega polja ter v Halozah se že iz starodavnosti zmeraj začenja na svečenico opolnoči, traja pa do polnoči pred pepelnico.
Ptujsko kurentovanje se uradno začne 15. februarja, z otvoritveno etnoparado, na kateri se sprehodijo najznačilnejše pustne skupine s številnimi domačimi pustnimi liki, kot so kopjaši, cigani, orači, ruse, piceki in medvedi, v spremstvu mnogoterih etnografskih oprav in likov iz Slovenije in tujine. Vrhunec dogajanja bo tudi tokrat nedeljska mednarodna povorka, 23. februarja. Kurenti – z zvonci privezanimi okoli pasu in z ježevkami v rokah – ter vsi drugi pustni liki imajo nalogo pregnati zimo in zlo iz dežele, v zameno za pomlad, srečo in dobro letino. Pri preganjanju zime letos, kot kaže, ne bodo imeli zahtevnega dela. Naporneje jim bo prenašati soparno vročino v kurentijah iz debele ovčje kože.
