Jakovu Faku je šlo pred navdušeno množico vse gladko do zadnjega streljanja, kjer se mu je zataknil naboj. »Gre bolj za tehnično napako. Vrglo me je z ritma, ritem streljanja pa je zelo pomemben, da je lažje zadeti. Žal sem zgrešil zadnjo tarčo,« je potožil, malce razočaran, ker so ga tekmeci zaradi kazenske minute in dvajsetih sekund za novo vstavljanje naboja potisnili vsaj šest mest nižje. Dosežek je primerljiv njegovemu trenutnemu nivoju petnajstega v svetovnem pokalu.
Najboljša četverica in še Rus Strelcev (17. mesto) so bili edini z vsemi dvajsetimi zadetki, kar je ob idealnih razmerah za streljanje brez vetra dokaz več o zahtevnosti spremenjenih prog. Nova trasa z dodatnimi klanci, ki je med biatlonci pustila dobre vtise, je veliko bolj tekaška in strelsko zahtevna. »Dinamika tekme se spremeni. Vmes ni časa za počitek, vsaj za noge. Vsak klanec je treba vzeti z nekaj previdnosti, nič na polno. Treba je ohraniti nekaj moči v nogah, kar je še posebno pomembno za zadnje streljanje stoje. Vse je še večji izziv. V teku nisem zmogel več,« je pojasnjeval Fak. V smučini je bil 21. tekač dneva, kar je primerljivo zadnjim tekmam. Za najhitrejšim Francozom Fillonom Mailletom (7. mesto) je zaostal minuto in 40 sekund. »Treba bo trenirati še bolj trdo. Poglejte Francoze,« je tekaško realnost komentiral trener Uroš Velepec. Fak je veliko časa posvetil testiranju smuči z glavnim serviserjem Anžetom Globevnikom. »V decembru smo imeli veliko težav. Zdaj je iz dneva v dan bolje. Ne morem reči drugega kot hvala, saj se fantje trudijo. Moramo delati naprej in stremeti k čim boljšemu.«
Najboljši strelci Pokljuke in Ljubo
Slovenska četverica ni imela prednosti domačega terena. So pa bili najbolj natančna reprezentanca na strelišču s sedmimi kazenskimi minutami (80 tarč), kar je še posebej dvigovalo 2000-glavo publiko predvsem mlajših na tribunah. Najboljši ekipni dosežek zime, kaže pokal narodov IBU. Bili so le za lovci velesil Norveške, Francije, Rusije in Nemčije, kar je mali Sloveniji v ponos. Rok Tršan je z 31. mestom izenačil drugi dosežek kariere. »Pred tekmo nisem želel jamrati, da nisem pri optimalnem zdravju. Nisem razmišljal o težki progi,« je Tršan kljub ne najboljši tekaški pripravljenosti (74. čas v smučini) potrdil sloves odličnega strelca. Klemen Bauer (34.) se je celo tekmo boril s svojo glavo. »Vseskozi sem si dopovedoval, da ni vse zaman. Zelo težko je za glavo, če že na prvem streljanju zgrešiš dve tarči, potem pa 16 kilometrov razmišljaš. Sem kar ponosen na dve ničli na koncu. Tudi tisto stoje, kar je sicer moj težavnejši položaj. Je pa žal samo ena zgrešena tarča preveč nama z Rokom odnesla nedeljsko tekmo v skupinskem startu, kar bi bilo nekaj čudovitega. Mi pa vsaj mesec dni ne bo treba poslušati trenerjeva zbadanja,« je pripomnil Bauer in se v šali obrnil k Urošu Velepcu. Veliko zaslug za strelsko stabilnost ima strelski ekspert Ljubo Tomažič, ki prinaša mirnost, drugačen pogled in neobremenjenost zunaj biatlona.
Jakov Fak najboljše spremlja le z distance
Za zmago je potekal epski dvoboj med najboljšima biatloncema sedanje dobe. Novopečeni očka Johannes Thingnes Boe je ob vrnitvi v konkurenco s šesto zmago v zimi pokazal, kdo je pravi kralj. Norvežan je ohranil tudi sloves kralja Pokljuke. Dvakrat je zmagal tudi decembra 2018. Martin Fourcade, ki je v Oberhofu in Ruhpoldnigu nanizal poker štirih zmag, je zaostal 11 sekund. Zanimivo, da razlika ni nastala v smučini, pač pa pri hitrem streljanju. »Zadnje čase nisem veliko streljal, zato sem bil bolj previden, a se je dobro izšlo. Martin mi je z zmagami otežil lov na globus. Moj cilj je zdaj svetovno prvenstvo,« se je razgovoril rdečelasi Norvežan. Fak se na dvoboj med Boejem in Fourcadom ne ozira. »Spremljam le na daljavo. Imam dovolj lastnih težav, želja in ciljev. Ubadam se s sabo. Ko bom bližje, bo zanimivo.«
Jutri bodo v smučini biatlonke (14.15), tudi Polona Klemenčič in Lea Einfalt. Sestavo posadke za jutrišnje mešane štafete bodo določili po tej tekmi. Ne bo pa mladih z Alexom Cisarjem, ki odhajajo na mladinsko svetovno prvenstvo.
