Mestna občina Novo mesto letos za delovanje Gasilsko-reševalnega centra (GRC) namenja 29,33 evra na prebivalca (doslej 28 evrov), kar pomeni nekaj več kot milijon evrov. Če temu prištejemo še znesek iz požarne takse v višini 96.000 evrov, to pomeni skoraj 32 evra na prebivalca. Okoliške občine, ki jih pokrivajo novomeški poklicni gasilci, so do zdaj za delovanje GRC namenjale od dva do štiri evre, kakor so se pač izpogajale. Da bi vsaj deloma odpravili neskladja, je novomeška občina znesek za preostale občine poenotila na pet evrov na prebivalca za delovanje GRC ter polovico požarne takse, ki pa je strogo namenjena investicijam.
Občine: Pet evrov je preveč
Toda povišanje na pet evrov se zdi nekaterim občinam preveč. Občini Škocjan in Šmarješke Toplice tako nove pogodbe ne želita podpisati, medtem ko Šentjernej z GRC sploh nikoli ni imel pogodbe. Delovanje poklicnih gasilcev, ki so edini usposobljeni in opremljeni tudi za najtežje vrste posredovanj, tako poleg novomeške občine financirajo le še Dolenjske Toplice, Straža in Mirna Peč. Na leto imajo skoraj dva milijona evrov stroškov, od tega gre dober milijon za plače, večino preostalega dela pokrijejo s storitvami na trgu.
»Do zdaj smo za delovanje GRC plačevali dva evra po prebivalcu. Povišanje na pet evrov za nas ne pride v poštev,« je dejal škocjanski župan Jože Kapler. Za občino z nekaj več kot 3000 prebivalci to pomeni okoli 16.000 evrov na leto. »V naši občini sploh nimamo objektov, pri katerih bi denimo potrebovali avtolestev, ki jo ima le GRC, ali kakšno drugo posebno opremo. Imamo en sam stanovanjski blok, nimamo niti podjetij, ki bi potrebovala posebno intervencijo,« je naštel Kapler.
Za GRC so pripravljeni nameniti do tri evre na prebivalca. »Če se nam ne bo uspelo izpogajati, bomo pač toliko več vlagali v prostovoljna društva. Če bo vendarle potrebna kakšna intervencija GRC, ki smo ga sicer že izključili iz sistema alarmiranja, jih bomo seveda poklicali in plačali račun.«
Najdražja je pripravljenost na domu
Tudi za občino Šmarješke toplice bi se delež sofinanciranja z novim predlogom dvignil za več kot sto odstotkov, je pojasnil župan Marjan Hribar. »Ker imamo v občini kar štiri prostovoljna društva, se je občinski svet odločil, da bomo primarne gasilske storitve zagotavljali z njimi. Če bi vendarle potrebovali pomoč GRC, bomo pač plačali intervencijo.«
Toda direktor in poveljnik GRC Novo mesto Gregor Blažič je dejal, da zadeva ni tako preprosta. Če namreč pogodba z neko občino ni podpisana, zanjo tudi ne morejo zagotavljati dodatne ekipe v pripravljenosti. »Zakonodaja sicer pravi, da moramo na pomoč v sosednjo občino, vendar ob pogoju, da obdržimo minimalno enoto na svojem matičnem območju. To pa pomeni dežurstva na domu, dodatne odpoklice, dodatne ure in tako naprej, kar seveda pomeni dodatne stroške. Če bomo torej posredovali v neki občini, s katero nimamo pogodbe, jim bomo poleg intervencije, ki stane od 1000 do 5000 evrov, zaračunali tudi pripravljenost na domu, katere strošek pa je lahko tudi desetkrat tolikšen,« je pojasnil Blažič, ki vodi ekipo 42 operativnih gasilcev.
Največkrat prvi na kraju nesreče
Ko pride do večjih nesreč, so prostovoljni gasilci žal premalo, je dodal.
Novomeška enota je med drugim tudi gasilska enota širšega pomena. V Sloveniji jih je 45, pokrivajo pa prometne in industrijske nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi ter nesreče na vodi. Tovrstna posredovanja financira država in jih novomeški poklicni gasilci opravljajo za vse naštete okoliške občine razen za Žužemberk, ki ima svojo enoto. »Ta sredstva so strogo namenska, za investicije, opremo. Toda tudi ta znesek je astronomsko premajhen. Pri naši enoti predstavlja le osem odstotkov našega proračuna, takšnih intervencij pa je več kot 30 odstotkov.«
