Tudi v Italiji čedalje manj rojstev
Kadar Rita Piccoli svojega zaročenca Riccarda vpraša, kdaj bosta v njuni zvezi bližje naslednjemu koraku, namreč temu, da se odločita za otroke, potem ve, kakšen odgovor jo čaka. »Počakati morava na boljše čase,« ji pove in s tem se načrti v dvosobnem stanovanju v vasi na obrobju mesta Catania na Siciliji spet preselijo za nekaj let v negotovo prihodnost. Italija, nekoč dežela velikih družin, je danes tako kot številne druge v Evropi soočena s tem, da se mladi ne odločajo več za naraščaj, vsaj ne v obsegu in tako zgodaj, kot so se nekoč. V povprečju je Italijanka, ko se odloči za prvega otroka, stara 31,2 leti. Ernesto Falcidia, ki je na svet spravil že okoli 20.000 otrok, v pritličju porodnišnice v Catanii pove, da je večina žensk, ki se oglasijo pri njem z željo po naraščaju, stara že 40 let in več. Ob tem pri večini ne gre za podaljševanje mladosti brez obveznosti, temveč za iskanje trenutka, kdaj je par dovolj prepričan v to, da bo otroka in družino tudi finančno zmogel preživljati. Toda ker se pri starejših pogosto pojavljajo težave pri zanositvi, se pri njem zaradi težav oglasi čedalje več parov. Falcidia pravi, da finančni položaj zagotovo ni edina težava, ki mlade Italijane odvrača od otrok, toda statistika nazorno kaže, da se je število rojstev od gospodarske krize leta 2008 precej zmanjšalo. K temu zagotovo pripomorejo prekarne zaposlitve mladih, poleg tega je 28 odstotkov mladih med 15 in 24 letom brezposelnih, na jugu države več kot polovica. Ernesto Falcidia ob tem doda, da mnogo mladih mamic, ki obiskujejo njegovo ordinacijo, tudi pove, da so jih delodajalci postavili pred izbiro med zaposlitvijo in otrokom, kot tudi, da so zaradi nosečnosti izgubile delo.