Kritika koncerta Godalnega kvarteta Tetzlaff: V Službi glasbene diskurzivne zgoščenosti
Godalni kvartet že vse od poznega 18. stoletja velja za zvrst, ki lahko navdušuje predvsem zahtevnejšega poslušalca. To pomeni, da so skladatelji v njem razreševali bolj kompozicijska kot estetska vprašanja, da je bila bolj kot enosmerna emocionalna komunikacija pomembna zahtevnejša diskurzivnost. Godalni kvartet se je tako dojemalo kot pogovor štirih godalcev, skozi katerega stopa v dialog s poslušalcem tudi skladatelj sam. Prav v tej luči gre najbrž razumeti obe deli, ki ju je na svojem koncertu za srebrni abonma predstavil Godalni kvartet Tetzlaff. Gotovo namreč prvi višek takšne kompozicijske kontemplacije predstavljajo Beethovnovi pozni godalni kvarteti, izvedba Schönbergovega kvartetnega prvenca pa je pokazala, kaj se zgodi, če se nekatere Beethovnove nastavke še stopnjuje, in kako je v resnici pozni Beethoven le korak proč od ekspresionizma, da je torej svoj čas preskočil za najmanj pol stoletja.
Člani kvarteta Tetzlaff so se suvereno gibali v hitrem sosledju idej, tekstur, melodičnih labirintov in posledično tudi emocionalnih stanj.
Schönbergov Prvi godalni kvartet je izrazito gosto delo, v katerem zgoščevalno delo enkrat opravlja drobno sprepletena polifona mreža, spet drugič povsem zgoščena k...
V javnih kulturnih zavodih se v času vpisa abonmajev za sezono 2020/2021 soočajo z novo stvarnostjo – izrednimi ukrepi zaradi zajezitve koronavirusa...
Manja Ristić je srbska violinistka, vsestranska umetnica, raziskovalka in kuratorka, ki je trenutno v rezidenci pri zavodu Cona. Izbrala je umetnike...
S konico konice jezika, peta pesniška zbirka Boruta Gombača, ki je izšla petnajst let po avtorjevem pesniškem prvencu Razblinjene dlani, nagrajenem z...