Že kar nekaj zim je, odkar je tudi Zlatko Zahović stopil pred medije na prvi delovni dan novega koledarskega leta. Tokrat, prejšnji teden, je. Ne zaman. Vanj so oči, sploh letos, pač v tem času še (naj)bolj uprte. Ko je prejšnji torek govoril o tem, da klubi po svetu živijo od televizijskih pravic, pri nas pa od prodaje igralcev, je za njim še stal velik plakat s podobo Dina Hotića. Ljubljančan, ki je v osmih letih in pol zrasel v mariborsko desetico in se prebil vse do reprezentance BiH, je bil takrat že nekdanji, odšel je – po ocenah – za 1,2 milijona evrov v belgijski Cercle Brugge. Prvi od trojice, ki se je za Maribor prebijala tudi v Krškem, je zdaj odšel. Ta teden sta se morala posloviti tudi Martin Kramarič in Sandi Ogrinec, odšla sta v Bravo, prvi začasno znova na posodo, drugi za dve leti. Podaljšali so že Jasmin Mešanović, Amir Dervišević in Martin Milec. Pa prihodi, novi igralci, okrepitev vsaj na Hotićevem mestu? »Ni potrebe, kajti na tej poziciji imamo dovolj igralcev. Notranji resursi, imamo kader 28 igralcev,« je prejšnji teden moštvo preštel Zlatko Zahović.
Da je kader, ki je jeseni nabral štiri točke zaostanka za Olimpijo, izpadel najprej iz Evrope na zadnji stopnički za evropsko ligo in nato še iz pokala, dovolj širok, se strinja tudi trener Darko Milanič. Kandidatov za Hotićevo pozicijo ni malo, vendar je že Blaž Vrhovec namignil, da bodo drugi fantje nekako morali prevzeti njegove številke pri asistencah (sedem) in golih (štiri). Pa številko deset? »Ne vem, ali je trenutno kakšen kandidat. Jaz si je zagotovo ne želim,« pravi Blaž Vrhovec. Športnemu direktorju Zahoviću ni ušlo, da je Hotić naredil korak predvsem bolj v finančnem kot športnem smislu: Cercle se namreč muči na dnu belgijske prve lige.
Olimpija s financami, Maribor z delom
Ko priprave začne Maribor, je novinarjev toliko, da se moramo razdeliti v dve skupini. »To je privilegij, kaže, da smo velik klub,« je pojasnil Zahović, toda na vprašanje, kako vidi spremembe pri Olimpiji, poudaril, da v Ljudskem vrtu nikoli ne smejo zamešati ambicioznosti in realnosti. »Olimpija je vedno Olimpija, ekipo delajo s financami in delajo takoj za prvaka. Pri nas je proces nekoliko drugačen, mi nimamo teh finančnih zmožnosti, čeprav se morda sliši drugače. Imamo ogromno zaposlenih, tudi novih sodelavcev, vse, kar je potrebno za velik klub. Vse moramo narediti sami.«
In sami bodo morali v prvenstvu nadoknaditi štiri točke, če bodo želeli ubraniti naslov v fantastični ligi, kot jo je ocenil Zahović. Z derbijem se bo 22. februarja v Ljudskem vrtu začel spomladanski del. Milanič, ki izpostavlja, da si v boju za naslov tekmeci letos točke jemljejo tudi med seboj, si še naprej želi raznovrsten Maribor, a da bi to dosegel, morajo trdo in več trenirati, da bi moštvo porabilo manj časa pri priklicu tistega, kar zadovolji strokovni štab. »Mislim, da ne,« je odvrnil Darko Milanič, če ima v kadru nezadovoljne igralce, ki igrajo (naj)manj. Pa si res ne želi okrepitev, morda kakega branilca, da bi Maribor prejemal manj golov (letos že 20, lani v vsej sezoni 34)? »Velikokrat sem se pogovarjal s športnim direktorjem in mi tega nikoli ni omenil.«
Raznovrstni tekmeci na pripravah
»Želimo se srečati z različnim tipom nogometa,« je bilo Milaničevo izhodišče pri izbiri osmih tekmecev. Začeli – Dravograd (18. januar), Bravo (21. januar) in Beltinci (28. januar) – in končali (Rudar Velenje, 15. februar) bodo z domačimi tekmeci, ključne odgovore pa bodo v Turčiji iskali proti Lech Poznanu (25. januar), Vojvodini (1. februar), SK Rapidu (4. februar) in DAC Dunajski Sredi (8. februar).
