Predlog je podprlo 325 poslancev, proti pa jih je glasovalo 184. Potrditev je bila pričakovana, saj ima v parlamentu predsednikova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) skupaj z zavezniško nacionalistično MHP večino.
Poslanec AKP Ismet Yilmaz je v razpravi pred glasovanjem poudaril, da Turčija ne more sedeti križem rok, ko Libija prosi za pomoč. Erdogan zatrjuje, da je za pomoč prosila vlada narodne enotnosti premierja Fajeza al Saradža s sedežem v Tripoliju, ki jo Turčija podpira v konfliktu.
Opozicija, vključno z glavno opozicijsko stranko CHP, je glasovala proti. Poslanec CHP Ünal Ceviköz je poudaril, da je to »vojaški mandat za napotitev turških vojakov v boj v Libiji, in ne mandat za humanitarno pomoč«.
S tem je Erdogan dobil enoletno dovoljenje za napotitev vojakov v Libijo, če se bo tako odločil. Sam bo lahko določil število vojakov, obseg in časovni okvir operacije.
O koliko pripadnikih turške vojske naj bi Erdogan razmišljal, ni znano. Podpredsednik Turčije Fuat Oktay je v sredo za turško tiskovno agencijo Anadolu dejal, da tudi še niso določili, kdaj jih bodo poslali.
»Pripravljeni smo. Naše oborožene sile in naše obrambno ministrstvo so pripravljeni,« je povedal. Pobudo za napotitev je označil za politični signal, namenjen odvračanju sil uporniškega generala Kalife Haftarja. Če bodo Haftarjeve končale ofenzivo, bi se lahko odločili, da sploh ne bodo poslali vojakov v Libijo, je pojasnil.
Egipt je močno obsodil odločitev turškega parlamenta. To je po njihovih navedbah »očitna kršitev mednarodnega prava in resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o Libiji«.
Trump in Erdogan za okrepitev sodelovanja
Erdogan je sicer danes o konfliktu v Libiji po telefonu govoril tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, razpravljala pa sta tudi o Siriji. Oba sta izpostavila pomen diplomacije in se zavzela za okrepitev sodelovanja.
Libija je vpeta v konflikt med mednarodno priznano vlado in silami Haftarja, ki je povezan z rivalsko vlado v mestu Tobruk na vzhodu države. Haftarjeve sile so aprila sprožile ofenzivo za zavzetje Tripolija, ki pa je trenutno na mrtvi točki.
Obe strani imata sicer svoje tuje podpornike. Medtem ko Saradža podpirajo Turčija, Katar in Italija, so na strani uporniškega generala Egipt, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija in Rusija. Pojavlja se zaskrbljenost, da bi lahko več let trajajoč konflikt v Libiji dobil regionalne razsežnosti.
Turški parlament je sicer že pred dnevi ratificiral dogovor o varnostnem in vojaškem sodelovanju z libijsko vlado, za napotitev vojske v Libijo pa je bila potrebna ločena pobuda.
