Erdogan je že minuli teden napovedal, da bo parlament zaprosil za mandat za napotitev sil v Libijo, je pa takrat kot datum odločanja omenjal 8. ali 9. januar. Potrditev predloga naj bi bila zagotovljena, saj ima v parlamentu njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) skupaj z zavezniško nacionalistično MHP večino. Turčija v Libiji podpira mednarodno priznano vlado narodne enotnosti (GNA) premierja Fajeza al Saradža s sedežem v Tripoliju. Kot zatrjujejo v Ankari, jih je prav ta zaprosila, naj v luči napadov rivalskih sil v državo napotijo svoje enote. Turški parlament je sicer že pred dnevi ratificiral dogovor o varnostnem in vojaškem sodelovanju z libijsko vlado, za napotitev vojske v Libijo pa je bila potrebna ločena pobuda.
Poslanci glavne opozicijske stranke CHP so že napovedali, da bodo predlogu nasprotovali, češ da bi morala dati Turčija v Libiji prednost diplomatski rešitvi.
Tudi egiptovski zunanji minister Sameh Šukri in njegov italijanski kolega Luigi di Maio sta danes v telefonskem pogovoru izrazila nasprotovanje tujemu vojaškemu posredovanju v Libiji. Ta bi namreč zaviral možnosti za politični dogovor, so sporočili z egiptovskega zunanjega ministrstva.
Razmere v Libiji so bile tudi predmet ločenih telefonskih pogovorov nemške kanclerke Angele Merkel z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Erdoganom. S Putinom sta po navedbah Kremlja govorila o pomembnosti okrepitve političnih in diplomatskih prizadevanj za rešitev krize v Libiji. O možnostih za to je govorila tudi s turškim predsednikom, še piše dpa. Libija je vpeta v konflikt med mednarodno priznano vlado in silami odpadniškega generala Kalife Haftarja, ki je povezan z rivalsko vlado v mestu Tobruk na vzhodu države. Haftarjeve sile so aprila sprožile ofenzivo za zavzetje Tripolija, ki pa je trenutno na mrtvi točki.
Obe strani imata sicer svoje tuje podpornike. Medtem ko Saradža med drugim podpirata Turčija in Katar, so na strani uporniškega generala Egipt, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija in Rusija. Pojavlja se zaskrbljenost, da bi lahko več let trajajoč konflikt v Libiji dobil regionalne razsežnosti.
Posebni odposlanec ZN za Libijo Ghassane Salame je danes menil, da dogovori, ki sta jih podpisali Turčija in vlada v Tripoliju, predstavljajo stopnjevanje konflikta v tej državi. V pogovoru za francoski Le Monde, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, je tudi obžaloval »internacionalizacijo konflikta«. »Priča smo bili plačancem številnih narodnosti, vključno z Rusi, ki so prišli v Libijo v podporo Haftarjevim silam,« je dejal. Omenil je tudi prisotnost »arabsko govorečih skupin, verjetno iz Sirije, ki so nameščene ob boku GNA, ter prihod več letal iz Sirije na letališče v Bengaziju«. »Soočamo se z izjemno nevarno situacijo, v kateri je na kocki kredibilnost Združenih narodov,« je dejal in obžaloval, da Varnostni svet ZN še ni sprejel resolucije, ki bi pozvala k prekinitvi ognja v spopadih za Tripoli.
Egipt je sicer za torek pozval k nujnemu zasedanju Arabske lige, na katerem naj bi razpravljali o razvoju dogodkov v Libiji in možnosti, da bi se tam stopnjeval konflikt.
