Po ocenah Združenih narodov je od 12. do 25. decembra s svojih domov v pokrajini Idlib na severozahodu Sirije zbežalo 235.000 ljudi. Večina se je v dolgih kolonah vozil, na katera so na hitro natovorili, kar so mogli, umaknila na sever Idliba ali severno od Alepa. Na obeh teh območjih ob meji s Turčijo, v kateri je že zdaj vsaj tri milijone sirskih beguncev, so že preveč natrpana taborišča z milijonom beguncev. Okoli 400.000 jih je v ta taborišča prišlo z juga Idliba letos med aprilom in avgustom, ko so sile sirskega voditelja Bašarja Al Asada ob podpori ruskih letal že poskušale zavzeti Idlib.
Za sedanji novi veliki val beguncev je spet kriva Al Asadova soldateska, ki kljub avgustovskemu premirju silovito napada in prodira v južnem delu Idliba, pri čemer jo spet podpirajo ruska letala. Idlib, velik za slabo tretjino Slovenije in s trenutno tremi milijoni ljudi (od tega je polovica beguncev iz drugih delov Sirije), je še zadnje večje oporišče upornikov proti Al Asadu (če ne štejemo ozemlja pod nadzorom Kurdov), kjer pa prevladujejo islamistični skrajneži. Zlasti se je decembra izpraznil Marat al Numan, drugo največje mesto province Idlib, ki se mu je Al Asadova vojska, ki obvladuje 70 odstotkov ozemlja Sirije, približala na vsega štiri kilometre. Osvojitev tega mesta je ključna za Al Asadove gospodarske načrte, saj tam poteka cesta med Damaskom in Alepom, največjima sirskima mestoma.
Kmalu 400.000 novih beguncev
Konec tedna je direktorica Mednarodnega reševalnega odbora za Sirijo Rehana Zawar izjavila: »Razmere v Idlibu se poslabšujejo in smo sredi največje humanitarne krize. Samo v zadnjih dveh tednih so letalski napadi in granatiranje prisilili okoli četrt milijona ljudi, da so zbežali z domov. Še 400.000 bi se jih lahko odselilo v naslednjih tednih, če se bo nasilje nadaljevalo.«
V Moskvi in Damasku zavračajo obtožbe, da granatirajo in bombardirajo civiliste. Pravijo, da se borijo proti islamističnim teroristom, pri čemer naj bi jih decembra ubili več sto. Toda številne priče trdijo, da so manjša mesta v ruševinah, prizaneseno pa ni niti zdravstvenim centrom in bolnišnicam.
Pozivi Ankare k premirju
Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden obsodil to novo »klanje« v Siriji, kjer sicer že osem let pustoši državljanska vojna. »Rusija, Sirija in Iran ubijajo na tisoče nedolžnih civilistov v Idlibu. Ne počenjajte tega! Turčija si močno prizadeva, da bi ustavila to klanje,« je Trump zapisal pred nekaj dnevi na twitterju.
Al Asadov napad na Idlib ob podpori ruskih letal pa predstavlja pritisk na Ankaro ne le zaradi beguncev, temveč ker je za civiliste in upornike v Idlibu Ankara zaščitnik tega edinega pomembnega uporniškega območja. Na njegovih mejah ima v skladu z lanskim sporazumom dvanajst vojaških opazovalnih postojank, od katerih sta najmanj dve zdaj obkoljeni z Al Asadovo vojsko. Predsednik Recep Tayyip Erdogan vztraja, da jih ne bodo zapustili, a očitno je med Al Asadom, Rusijo in Turčijo propadel avgustovski sporazum, ki naj bi zagotovil premirje v Idlibu. V Moskvi je sicer zdaj delegacija turških diplomatov, ki poskušajo prepričati Rusijo v ustavitev Al Asadove ofenzive na Idlib. Erdogan pa je izjavil, da njegova država ne bo mogla sprejeti novih beguncev, s čimer je dal vedeti Evropi, da bo morala nositi posledice Al Asadove in ruske ofenzive.
Več sto Sircev pa je v soboto protestiralo pred ruskim konzulatom v Carigradu zaradi ruskega in Al Asadovega bombardiranja Idliba. Med drugim so nosili napise: »Rusija ubija naše ljudi in otroke, svet pa nič ne naredi.« Pa tudi:«Več kot 30.000 otrok sta ubili Rusija in Al Asadov režim.«
