V Macau, nekdanji majhni portugalski koloniji, so danes praznovali 20 let od vrnitve h Kitajski. Kot za sosednji Hongkong, ki je postal del Kitajske dve leti prej, velja uradno tudi za Macao koncept »ena država, dva sistema«. Tako naj bi tudi to mesto s 700.000 prebivalci 50 let imelo veliko avtonomijo. Macao ima res svojo vlado, svoj pravni in finančni sistem, svoj denar, kot drugi uradni jezik pa je uveljavljena portugalščina. A ta avtonomija je menda vse bolj navidezna, tudi zato, ker šefa vlade voli 400-članski odbor, katerega člane pa med politiki in poslovneži določi Peking. Tako običajni prebivalci Macaa ne odločajo o svoji oblasti. Podobno velja za Hongkong.
V Macau vlada domoljubje
A medtem, ko so v zadnjih šestih mesecih v sedemmilijonskem Hongkongu potekali množični protesti proti vse večji podrejenosti nedemokratični Kitajski in tudi shodi za demokratične volitve mestne vlade, so v Pekingu hvalili Macao zaradi »kitajskega domoljubja« in kot zgled politike »ena država, dva sistema«.
Ob 20. obletnici vrnitve h Kitajski je v Macao prišel kitajski predsednik Xi Jinping in med drugim dejal, da Kitajska ne bo dovolila tujega vmešavanja v Hongkong in Macao. »Želel bi poudariti, da so te zadeve (v zvezi s Hongkongom in Macaom) povsem kitajska notranja zadeva. Ne potrebujemo tujih sil, da bi nam narekovale, kaj moramo storiti. Nikoli ne bomo dovolili tujega vmešavanja,« je dejal Xi.
Toda zakaj koncept »ena država, dva sistema« deluje tako dobro v Macau, ne pa v Hongkongu? Po Xiju zato, ker je v nasprotju z nekdanjo britansko kolonijo »v Macau ljubezen do domovine postala temeljna vrednota vse družbe«. To je v svojem govoru ponovil desetkrat in tudi pojasnil, da ljubezen do domovine vcepljajo otrokom Macaa že v zgodnjih letih s pomočjo »domoljubne vzgoje« v šolah. Xi je s tem kritiziral šefico vlade Hongkonga Carrie Lam, ki se je udeležila slovesnosti v Macau v njegovi neposredni bližini.
Za mir skrbi dober standard
Prebivalci Macaa pa so pohlevni najbrž predvsem zato, ker jim gre zelo dobro, saj je danes njihov BDP na prebivalca eden najvišjih na svetu, tudi višji od hongkonškega, čeprav je še pred nekaj desetletji Macao veljal za veliko revnejšega od Hongkonga. Življenjski standard v Macau se je zelo izboljšal po zaslugi razmaha turizma, igralnic in prostitucije. Lani je tako samo dohodek od igralnic znašal 34 milijard evrov, kar je polovica celotnega slovenskega BDP in trikrat več, kot so zaslužile igralnice v Las Vegasu. Lani pa je bilo število vseh tujih gostov kar 35 milijonov, od tega dve tretjini iz Kitajske.
Prebivalci nekdanje portugalske kolonije so naklonjeni Kitajski tudi zato, ker jih je danes polovica priseljencev iz Kitajske. Tako se protesti iz Hongkonga niso razširili na Macao, ki je oddaljen samo 65 kilometrov. Zagovorniki demokracije in človekovih pravic v Macau nimajo širše podpore. Tako tudi ni svobodnih medijev s hrbtenico, ki bi zagovarjali zahodne vrednote. Nekateri res protestirajo proti vladi Macaa, a predvsem z zahtevo, da se vmeša Peking in reši določen problem, ki ga lokalna vlada ni sposobna rešiti. In če je Macao leta 2009 mirno sprejel zakon proti »izdaji, odcepitvi in subverziji« nasproti Kitajski, je v Hongkongu leta 2003 pol milijona protestnikov preprečilo sprejetje takšnega zakona (kot je pred nekaj meseci hongkonška vlada morala zaradi protestov opustiti zakon o izročanju osumljencev Kitajci).
