Hongkong že pol leta pretresajo protesti, na katerih tamkajšnji prebivalci zahtevajo večje demokratične svoboščine, nekateri pa po začetnem uporu proti izročanju osumljencev za kazniva dejanja matični Kitajski zdaj tudi (nerealno) osamosvojitev od nje. Peking se je odzival z zadržanimi komentarji dogajanja ter obsodbami tujega vmešavanja v notranje zadeve Kitajske in podpihovanja demonstracij, ostajal pa nedoločen glede zahteve protestnikov po zamenjavi vse bolj nepriljubljene izvršne voditeljice Hongkonga, propekinške Carrie Lam.
Včeraj je Lamovi neomajno podporo centralnih kitajskih oblasti zagotovil premier Li Keqiang in ji izrekel vse priznanje za »prizadevanja, ki ste jih vložili vi in vlada posebnega upravnega območja«. Po njegovih navedbah je hongkonška vlada naredila vse za ohranitev družbene stabilnosti v izjemno težki in zapleteni situaciji. Li je ob tem hongkonško vlado pozval, naj preuči, od kod izvirajo globoki konflikti in težave, ki zavirajo gospodarski in družbeni razvoj Hongkonga, pri tem pa ocenil, da leta 1997 Kitajski vrnjena britanska kolonija še ni izšla iz tega položaja, ter dejal, da mora tamkajšnja vlada nadaljevati napore ter ustaviti nasilje in odpraviti kaos skladno z zakoni.
Lamovo je na kratko v Pekingu sprejel tudi kitajski predsednik Xi Jinping. Pozdravil je pogum Lamove pri soočanju z, kot je dejal, »najtežjim položajem« v Hongkongu. »Razmere v Hongkongu v letu 2019 so najbolj zapletene in težavne, odkar je bil vrnjen domovini,« je dejal Xi in pohvalil vso prevzeto odgovornost, ki jo je izvršna voditeljica izkazala v »tem izjemnem času«. Ob napovedi prihoda Lamove v Peking so sicer tuji poročevalci špekulirali, da gre za tlakovanje njenega umika. V samem Hongkongu pa je policija v noči na ponedeljek znova s solzivcem in vodnimi topovi posredovala proti protestnim blokadam v Kowloonu. de
