Mariborski okrožni sodnici Simoni Murko sta obtožena Boris Špes in Igor Šalamun povedala zelo malo. Na njeno izrecno vprašanje sta na kratko odvrnila, da zavračata krivdo, nato sta glavno besedo prepustila svojima zagovornikoma. Odvetnika Robert Berkovič in Simon Dolinšek terjata, da naj sodišče iz spisa izloči ključne obremenilne dokaze. Sodnica je nakazala, da njuna tovrstna prizadevanja pri njej ne bodo uspešna.
Kriminalisti so vložili precejšnje napore, da so zatrli domnevno omogočanje dopinga v režiji športnega trenerja in zdravstvenega delavca. Policija je izvajala raznotera prikrita preiskovalna dejanja: opazovala je osumljena Mariborčana, prestrezala je njuno telefonsko komunikacijo, vključila je tudi tajna sodelavca, ki sta izpeljala navidezni odkup prepovedanih snovi v športu. Aprila lani so Šalamunu in Špesu odvzeli prostost, preiskovalni sodnik pa ju je vtaknil v (hišni) pripor, v katerem sta bila do 27. februarja letos.
Magistriral je iz dopinga
Kronska priča, zaradi katere so kriminalisti postali pozorni na Šalamuna in Špesa, je hrvaška tekačica Danijela Kuna. Na maratonu v Linzu je aprila 2017 padla na dopinškem testu. V Avstriji je razkrila, da ji je jemanje nedovoljenih snovi predlagal slovenski trener, nekdanji maratonec in gorski tekač Šalamun, preparate pa da ji je priskrbel obtoženi Špes, o katerem je bila prepričana, da je zdravnik. Dejansko je bil zdravstveni delavec na pljučnem oddelku UKC Maribor. In tudi na doping se je dobro spoznal: na mariborski fakulteti za zdravstvene vede je pred leti sklenil magistrski študij z nalogo na temo dopinga v severovzhodni Sloveniji kot splošni družbeni problem in nevarnost za zdravje ljudi.
Višja državna tožilka Januša Kušar Rotman je spisala obtožnico, v kateri očita Špesu in Šalamunu, da sta v sostorilstvu izvajala neupravičen promet z nedovoljenimi snovmi v športu, Špes pa naj bi še preprodajal zdravila, ki so ob nepredpisani uporabi škodljiva za zdravje.
Amaterskim pa tudi profesionalnim športnikom, ki jih naj bi novačil Šalamun, naj bi Špes dobavljal zdravila in preparate. Z njimi naj bi predvsem omogočal izvajanje tako imenovanega krvnega dopinga, s katerim se umetno dviguje koncentracija rdečih krvničk. Eno izmed dobavljenih zdravil, ki je namenjeno za zdravljenje slabokrvnosti, vsebuje darbepoetin alfa. Pridobljen je z gensko tehnologijo v ovarijskih celicah kitajskega hrčka.
Prvi dogodek pod obtožbo naj bi se pripetil 16. decembra 2016 v Čatežu. Tam naj bi maratonka Kunova prejela prvi odmerek darbepoetina, januarja in februarja 2017 naj bi sledila še dva odmerka. Za to »kuro« naj bi obtoženima plačala skupaj 900 evrov. Tajna policijska delavca sta se z obdolženima prvič sestala začetek lanskega leta, odkup je sledil 23. februarja. Plačilo je znašalo 500 evrov.
V hišnih preiskavah so kriminalisti zasegli Špesu večjo količino zdravil: morfin, pomirjevala, uspavala in steroide. Tožilstvo je prepričano, da jih ni hranil za domačo uporabo, temveč z namenom nadaljnje preprodaje.
Obramba bi izključila javnost
Odvetnik Dolinšek je sodnici predlagal, da naj se zaradi varovanja osebnega in družinskega življenja obtoženih izključi javnost z glavne obravnave. Obramba je še izpostavila okoliščino, da je Kunova v dosedanjih zaslišanjih spreminjala svojo izpovedbo. »Preveriti je treba, katere njene navedbe držijo in katere ne,« je prepričan Berkovič, ki je nato še nizal razloge, zaradi katerih je bila po njegovi presoji izdana nezakonita odredba o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov. Če bi to držalo, bi morali vse z njo pridobljene dokaze izločiti iz spisa. Sodnica je odvrnila, da je sodišče že 10. januarja odločilo o tem predlogu obrambe. Zavrnilo ga je.
