Ne more biti prijetno oditi na volišče in glasovati za stranko, ki jo obtožuješ za svoj bedni vsakdan. A mnogi revni Britanci (uradno jih je dobre štiri milijone), ki so vedno volili laburiste, pravijo, da bodo tokrat volili konservativce. To pa zato, ker premier Boris Johnson obljublja izpeljavo brexita v treh mesecih po volitvah. To bodo storili, čeprav so leta 2016 mnogi za brexit glasovali v znamenje protesta proti konservativcem in njihovi varčevalni politiki.
Celo mnogi od 1,2 milijona najrevnejših Otočanov, katerih prehrana je odvisna od več kot 2000 bank s podarjeno hrano (njihovo število se je v zadnjih petih letih povečalo za 73 odstotkov), pravijo, da ne vedo, za koga bodo volili, ali da bodo glasovali za šampiona bogatašev Johnsona, ker ocenjujejo, da jim ne more biti slabše, kot jim je zdaj. Johnson in konservativci so jih z obljubo, da se bosta po brexitu cedila med in mleko, tako prepričali, da sploh ne slišijo vodje laburistov Jeremyja Corbyna, čigar stranka je tradicionalno bolj na strani revnejših kot konservativna stranka.
Brexit in zdravstvo sta glavni vprašanji
Mnogi bolj ali manj bogati, ki so vedno glasovali za konservativce, pa na drugi strani pravijo, da bodo zato, ker so proti brexitu, glasovali ali za laburiste ali za liberalne demokrate. Prvi obljubljajo, da bodo Britanci na novem referendum imeli možnost izbrati njihov novi brexitski sporazum ali nadaljevanje članstva v EU, drugi pa, da bodo preklicali brexit. Raziskave teden za tednom kažejo, da bo brexit pomembno vplival na odločitev dobrih 50 odstotkov volilcev. Državno zdravstvo naj bi bilo na prvem mestu; v različnih raziskavah 60 do 70 odstotkov vprašanih volilcev pravi, da bo ključno za njihov glas na volitvah.
Glasovalna taktika
Za veliko taktično potezo se je pred temi čudnimi volitvami, ki jih je Johnson razpisal, da bi lahko izpeljal brexit, odločil tudi vodja stranke Brexit Nigel Farage, razvpiti evrofob, ki pa se že veliko let ne brani dobre evroposlanske plače. Njegova stranka ni postavila kandidatov v volilnih okrožjih, kjer so na prejšnjih volitvah zmagali konservativci. To je Farage storil zato, da ne bi razpolovil probrexitskih glasov in posredno pomagal drugim strankam. Britanci imajo namreč enokrožni večinski sistem, torej poslanec okrožja postane tisti, ki v edinem krogu volitev dobi največ glasov, tudi če ne dobi več kot 50 odstotkov in tudi če dobi en sam glas več od najbližjega tekmeca. To se sicer še ni zgodilo, trikrat v zgodovini pa se je zgodilo, da sta zmagovalca in drugouvrščenega ločila samo dva glasova, zadnjič ravno na prejšnjih volitvah leta 2017. Takrat je kar 174 od 650 poslancev zakorakalo v parlament z manj kot polovico glasov svojega volilnega okrožja, na volitvah leta 2015 pa celo 334 od 650 poslancev.
Ob tej računici liberalni demokrati, ki jim je glavni cilj Johnsonu zakleniti vrata Downing Streeta 10, pozivajo svoje volilce v okrožjih, kjer nimajo možnosti za zmago, naj glasujejo taktično. Z drugimi besedami: za laburiste. Ocenjujejo, da bo najmanj tri milijone volilcev 12. decembra glasovalo taktično.
