Sinočnje televizijsko soočenje je po tonu bolj spominjalo na sprta večji del civilizirana zakonca v zakonski posvetovalnici kot na soočenje političnih prvakov vodilnih strank. Več kot pol ure se konservativni premier in laburistični vodja nista niti enkrat soočila s pogledi. Drug o drugem sta govorila kot bi bila na soočenju sama. Obe stranki svojega prvaka razglašata za zmagovalca. V resnici je bil to izenačen dvoboj, v katerem sta oba imela dobre in slabe trenutke. Po vsebini in podrobnostih v odgovorih na vprašanje publike v studiju je bil veliko boljši Corbyn. Konservativci so zadovoljni že s tem, da jo je Johnson odnesel brez velikega spodrsljaja, laburisti pa z zelo državniškim nastopom Corbyna, ki ga desničarski tisk rad razglaša za nevarnega ideološkega rdečkarja.
Johnsonovo brexitsko “davljenje”
Corbyn se največkrat ni odzval na Johnsonove nizke udarce. Na primer na trditev, da je podpiral Iro in da hoče razcepiti britansko unijo. Po enem od nizkih udarcev ga je Corbyn pozval, »naj pokaže vseh nekaj poštenosti v svojih odgovorih« in trdil, da bi bil njegov brexitski sporazum katastrofalen za Severno Irsko. Omenil pa je tudi Johnsonove novinarske članke kot spodbudo rasizmu in sovraštvu. Johnson je, kot vedno, hotel biti duhovit in zabaven. Krilil je z rokama, ki so mu pogosto zašle v nikoli počesane lase. Podrobnosti ga spet niso zanimale. Ne eden ne drugi v enournem soočenju nista povedala kaj novega. Oba sta se ponavljala. Corbyn neprimerljivo manj kot Johnson, ki je kar naprej vtikal brexit v vse druge teme, pa naj je bilo to smiselno ali povsem nesmiselno. Svojo utrujeno oguljeno frazo »izpeljimo brexit« je neusmiljeno ponavljal kot nekakšno univerzalno rešitev za vse britanske križe in težave. Do te mere, da so mnogi televizijski gledalci gotovo vpili proti zaslonu: »Nehaj že enkrat ponavljat’ izpeljimo brexit!« A ni nehal. Očitno tudi samo nekaj dni pred volitvami (12.12.) računa na to, da je brexitska obljuba zanj ključna za osvojitev konservativne večine v novem parlamentu.
Corbyn ostaja brexitsko nevtralen
Corbynu je očital pomanjkanje voditeljstva, ker trdi, da je brexitsko nevtralen. Corbyn je dejal, da bi, če bi postal premier, v treh mesecih dosegel nov brexitski sporazum z EU, ki bi bil dober za trgovino, podjetja, delovna mesta in delavske pravice, v šestih mesecih pa razpisal nov referendum, na katerem bi se Otočani odločili ali za njegov brexitski sporazum ali za ostajanje v EU. »Ne moremo več naprej z govorjenjem, da zastopamo ali 48 odstotkov ali 52 odstotkov ljudi (izid brexitskega referenduma). Jaz hočem voditi vlado, ki bo zastopala vso državo,« je dejal Corbyn in verjetno poskrbel za najboljšo izjavo večera. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje ali se osebno nagiba bolj k odhodu ali ostajanju v EU.
Zabavne laži?
Mnogim Britancem se očitno zdi zabavno in smešno to, da Johnsona tako veliko ljudi obtožuje, da je lažnivec, ki laže o vsem, od brexita do državnega zdravstva. Spet je nalagal o 50 tisoč novih medicinskih sestrah, dvajsetih novih bolnišnicah in 20 tisoč novih policistih, očitno prepričan, da velikokrat ponovljena laž postane resnica. Velik del publike se je smejal že, ko je mlada ženska Corbyna in Johnsona vprašala, kakšna kazen bi bila po njunem primerna za laganje med političnimi kampanjami. Johnson je požel nov val smeha, ko je dejal (se pošalil na račun laganja politikov), da bi se morali lažnivci te vrste po vseh štirih plaziti skozi poslansko zbornico. Corbyn je resno dejal, da bi moral obstajati neodvisen nadzor za preverjanje trditev na avtobusih, s čimer je Britance spomnil na največjo brexitarsko dvojno laž. Ta je bila zapisana na avtobusu, s katerim so Johnson in drugi vodilni brexitarji pred referendumom potovali po Britaniji. Trdili so, da Britanija vsak teden v EU pošlje 350 milijonov funtov, in da jih bodo dali državnemu zdravstvu. V resnici je Britanija takrat v skupno blagajno prispevala 199 milijonov na teden, ki jih v primeru odhoda iz EU ne bi dobilo državno zdravstvo.
Socializem ali kapitalizem?
To, da Britance na teh volitvah ne zanima samo brexit je, med drugim potrdilo vprašanje, ki je opozorilo na glavno razliko med njima: katera filozofija, socializem ali kapitalizem, sta najbolj pomagala revnim? »Socializem, izpeljan demokratično, v tej državi in v Skandinaviji, je povišal življenjsko raven,« je dejal Corbyn in vse spomnil, da je bila povojna laburistična vlada tista, ki je ustvarila državno zdravstvo. Johnson je hvalil kapitalizem, rekoč da »enonarodni konzervativizem razume, da lahko samo z dinamičnim tržnim gospodarstvom financiraš fantastične javne storitve«. Corbyna pa obtožil, da hoče vreči kapitalizem. Corbyn mu je dejal, da so konservativci krivi za povečavanje neenakosti v družbi.
Soočenje (še) ni prineslo sprememb v raziskavah javnega mnenja. Konservativci še vedno vodijo z okoli desetimi odstotki. Napovedujejo jim od 38 do 46 odstotkov glasov, laburistom, ki sicer zelo počasi zmanjšujejo razliko, pa od 28 do 36. Na tretjem mestu so liberalni demokrati z 10 do 18 odstotki.
