Niti najmanjšega dvoma ni o tem, da so bile to brexitske volitve in da je Johnson tako prepričljivo pometel s tekmeci zaradi brexita. Z enostavnim geslom, ki se ga ni naveličal ponavljati noč in dan: Dokončajmo brexit. Konservativni poslanski kandidati so zaradi njegove obljube zmagovali celo v volilnih okrožjih – dosedanjih laburističnih trdnjavah angleškega severa, kjer konservativce sovražijo posebno od časov železne Margaret Thatcher, ki je surovo obračunala s stavkajočimi rudarji. Tam so volilna okrožja, v katerih je na referendumu leta 2016 šestdeset ali več odstotkov volilcev glasovalo za odhod iz EU. Po drugi strani so konservativci danes izgubljali glasove v okrožjih, ki so na referendumu z največjo večino glasovala proti brexitu: posebno v Londonu in na Škotskem. Tam je bila ob poslanski sedež celo voditeljica (zdaj že bivša, saj je odstopila) najbolj proevropske stranke, liberalnih demokratov, Jo Swindon, ki je dolgo obljubljala preklic brexita. Liberalni demokrati so si napovedovali na stotine sedežev, dobili so jih vsega enajst. Laburisti so medtem izgubljali glasove v okrožjih, ki so bila najbolj za brexit in najbolj proti brexitu. Ni presenetljivo, da se je Johnson še posebno zahvalil laburističnim volilcem, ki so prvič glasovali za konservativno stranko. Res z zatiskanjem nosu. Zaradi brexita.
Prepričljiva večina volilcev je nagradila Johnsonovo občasno otročje, vedno pa teatralno brexitsko navdušenje na eni in kaznovala brexitsko nevtralnost vodje laburistov Jeremyja Corbyna na drugi strani. Mnogi v laburistični stranki za hud poraz krivijo Corbyna, ki je naredil veliko napako, ko je pod velikim pritiskom nasprotnikov brexita v stranki po dolgotrajnem obotavljanju privolil v drugi brexitski referendum.
Johnsonu je do zmage zelo pomagal evrofobni Nigel Farage, ki se ima za očeta in mater brexita, ko se je odločil, da njegova stranka ne bo imela kandidatov v 317 konservativnih volilnih okrožjih, da ne bi razcepila probrexitskih glasov. Osredotočila se je na laburistična in liberalno-demokratska volilna okrožja. Ponoči se je Farage pohvalil. »Ubil sem liberalne demokrate in ranil laburiste. Konservativci ne bi dobili večine brez moje pomoči.« Verjetno drži. Farage je brexit skuhal, Johnson ga je spekel. Z enostavnim brexitskim sloganom, z neusmiljenim ponavljanjem in umazano volilno kampanjo konservativcev, v kateri je bil glavna tarča »rdeči« Corbyn. Te volitve so bile slab dan za resnico in levico, pa zelo dober dan za desnico. Kot sam brexit je tudi blagoslov, ki ga je zanj danes dobil Johnson, velika potegavščina. Brexit bo 31. januarja dokončan samo na papirju. Johnson je ves čas kampanje trdil, da je njegov brexitski sporazum pripravljen za v pečico in da ga bo v primeru večinske zmage hitro spekel. V resnici se po izteku prehodnega obdobja konec leta 2020 najverjetneje obetajo leta pogajanj in negotovosti.
Posebno poglavje teh volitev je Škotska, kjer je vladajoča protibrexitska protikonservativna SNP osvojila 48 od 59 sedežev (13 več kot na prejšnjih volitvah) in za prihodnje leto že napovedala nov referendum o… neodvisnosti. Britanija odhaja iz EU, Škotska pa utegne kmalu oditi iz Britanije.
Milijoni Britancev, posebej mladih, so danes zelo jezni in razočarani zaradi dokončnosti brexita oziroma odhoda iz EU. Mnogi so obenem depresivni tudi zaradi misli, da utegne Johnson ostati na oblasti ne samo pet, temveč deset ali več let. Posebno zato, ker bo lahko najmanj pet let, zaradi velike večine v novem parlamentu, delal, kar koli bo želel. Jim celo vsilil trdi brexit.
