35. festival LGBT filma, ki so ga ob ljubljanski Slovenski kinoteki gostili še Trst, Ptuj, Koper, Maribor, Bistrica ob Sotli in Idrija, je najstarejši LGTB slovenski in evropski filmski festival. Tudi letos je prinesel zanimiv program – izstopali so francoski filmi, poleg zmagovalcev, filmov Portret mladenke v ognju in Nož + srce, tudi Divji, študija mladega moškega prostituta, pod katerega se je podpisal režiser Camille Vidal-Naquet.
Vzpostavljanje ženskega pogleda
Rožnatega zmaja, nagrado občinstva za najboljši film, je dobil Portret mladenke v ognju francoske režiserke Céline Sciamma, ki ga je prikazoval tudi nedavni Liffe. Po trilogiji o odraščanju (Vodne lilije, Pobalinka, Banda punc) je to četrti film ene najprodornejših avtoric mlajše generacije, v njem pa ob Noémie Merlant, Luàne Bajrami in Valérie Golino v glavni vlogi nastopi režiserkina nekdanja partnerica, Adèle Haenel. Kot daje slutiti že igralska zasedba, v filmu z izjemo prvih nekaj minut nastopajo zgolj ženske; zgodba je postavljena na bretanski otok ob koncu 18. stoletja, v večinoma nedokumentirano življenje žensk, od njihovega umetniškega ustvarjanja do skupinskih obredov, od prekinitev nosečnosti do lezbičnih odnosov.
Marianne je slikarka, ki včasih slika pod očetovim imenom; za izdelavo potreta hčere Héloïse jo najame grofica, ki bi hčerko proti njenim željam rada omožila s premožnim Milančanom, a mu mora najprej poslati njen portret. Ko grofica za nekaj dni odide, ženski ostaneta sami s služkinjo. V okolju, kjer vsaj za nekaj dni ni več nikakršnih zunanjih omejitev in vsiljevanja norm, se Marianne med natančnim opazovanjem Héloïsinih potez, ki jih poskuša naslikati, zaljubi vanjo.
Portret mladenke v ognju učinkuje subtilno, še preden se gledalec zave, kako: s tenkočutnim slikanjem ženske želje in ženskega pogleda, ki sta v filmu še danes redkost, s prikazovanjem redko upodobljenega življenja žensk različnih socialnih razredov, s počasi spletajočo se vezjo med obema protagonistkama, ki ne temelji le na pogledu, temveč na videnju. V središču zgodbe je reinterpretiran antični mit o Evridiki in Orfeju, ki jo je za vedno izgubil, ker se je ozrl, ko mu je sledila iz podzemlja – tako, kot se mora neizogibno končati tudi idila na samotnem bretanskem otoku.
Morilec z masko
Rožnati zmaj za najboljši film po izboru žirije je šel filmu Nož + srceYanna Gonzaleza, stilsko dovršeni triler o režiserki in producentki gejevskih pornografskih filmov, Anne (Vanessa Paradis), ki si izgubljeno ljubezen svoje montažerke Lois (Kate Moran) poskuša spet pridobiti z novim, ki ga snema. Kmalu pa začno člani ekipe umirati, drug za drugim – izkaže se, da so umori povezani, in da za njimi stoji skrivnostni morilec z masko.
Eden izmed navdihov za Nož + srce so bili gotovo filmi španskega cineasta Pedra Almodóvarja; na njegovo delo film spominja tako po stiliziranosti prizorišč in sproščeni uporabi nasičenih barv kot po campovskem humorju in metafikcijskih elementih.
Anne namreč umore članov ekipe kljub šoku izkoristi kot zaplet za pornografski film; resnični dogodki se tako prepletajo s filmom, ki ga ekipa snema, s sanjami in simbolizmom. Različne ravni dogajanja film ponazori tudi z različnimi tehnikami – denimo snemanjem na 35-mm filmski trak in fotografski negativ. Tako je film še bolj kot kar koli drugega pravi cinefilski izdelek, prežet z retro nostalgijo po sedemdesetih, in poklon takratnim filmom giallo, pornografskim in B-filmom.
