Kruder, lanski zmagovalec svetovnega pokala v balvanih, je eden najboljših slovenskih športnih plezalcev, hkrati pa tudi eden najbolj vsestranskih plezalcev na svetu. V reprezentanci v športnem plezanju je moral kar trmasto vztrajati pri svojem sistemu treninga, preden so ga trenerji sprejeli – veliko več trenira v skali kot na umetni steni. Konec novembra je izpolnil eno velikih želja iz otroštva: v švicarskem plezališču Cresciano je preplezal smer Dreamtime, po prepričanju poznavalcev najslavnejši balvanski problem na svetu, ocenjen s težavnostjo 8c.
Balvanska smer, ki jo je leta 2000 prvi preplezal Švicar Fred Nicole, slovi po »nezaslišani stopnji težavnosti« in zaradi nje balvanska elita že skoraj 20 let roma v Cresciano. Kruder se je spopadal s smerjo že pred letom in pol in dvakrat pogorel pri zadnjem gibu. Tokrat so se pogoji in forma ujeli. »Dreamtime je verjetno najlepša in najbolj ikonska linija na svetu,« je Jernej Kruder povedal za italijanski plezalski portal planetmountain.com.
S tem je 28-letni Slovenec učvrstil sloves enega redkih plezalcev, ki lahko dosežejo najvišje standarde v zelo različnih plezalnih disciplinah. Tekmovalno letos ni bil tako uspešen kot lani, a je zmagal na tekmi svetovnega pokala v Moskvi. Prejšnji teden se mu na kvalifikacijski tekmi v Toulousu ni uspelo uvrstiti na OI 2020. V skalnem plezanju je zadnji dan lanskega leta v plezališču Vrulja pri Omišu preplezal novo težko smer (z oceno 9a+), poimenoval jo je Dugi rat. Uživa tudi v dolgih smereh v granitnih stenah, tako v El Capitanu kot na Mont Blancu, tako v apnencu Julijskih Alp kot v angleškem »gritstone« peščenjaku. Leta 2016 je kot prvi ponovil smer Es Pontas (9a+) na Majorki, ki je dolgo veljala za najtežjo športnoplezalno smer na svetu.
Posebno plezanje na Majorki
Smer Es Pontas sodi v eno zanimivejših zvrsti v skalnem plezanju, DWS (Deep Water Solo) oziroma solo vzpon nad vodo. Gre za plezanje brez varovanja v skali, ki se dviguje nad vodo. Padec vanjo plezalca takrat, ko v težki previsni smeri po morski pečini ne zmore več naprej, obvaruje pred resno poškodbo. Pionir plezanja DWS, sam ga je poimenoval »psicobloc«, je bil Španec Miquel Riera. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je na Majorki začel eksperimentalno plezanje balvanskih problemov po obalnih pečinah.
Interneta takrat še ni bilo in skoraj 20 let nihče ni vedel za njegovo početje. Šele leta 2001, potem ko je Riera po elektronski pošti vzpostavil zvezo z angleškim plezalcem Timom Emmettom, so DWS začeli odkrivati plezalci z vsega sveta. Posebej intenzivno prijateljstvo se je spletlo med Riero in ameriškim plezalskim idolom Chrisom Sharmo, ki je od leta 2003 redno obiskoval Majorko. Riera mu je pokazal sloviti obok Es Pontas in linijo, ki jo je Sharma preplezal leta 2006, Kruder pa je kot doslej edini uspešno opravil njeno ponovitev. Riera je bil tudi velik ljubitelj športnega plezanja, napisal je vodnik plezališč in športnih smeri na rodnem otoku. Devetega oktobra je, star 56 let, umrl po boju z rakom.
