Gornik, ki želi poskusiti z vzponom na najvišji vrh sveta, lahko izbira med južno, nepalsko, in severno, kitajsko oziroma tibetansko stranjo. Slednja je bila dolgo manj privlačna: oblasti so precej omejevale svobodo gibanja, svoje so prispevali tudi ledeni vetrovi na tibetanski planoti. Po drugi strani je bila kitajska stran privlačnejša, saj je bilo dovoljenje za vzpon občutno cenejše. A le do lani, ko je Kitajska uvedla nove predpise, s katerimi želi vzpostaviti učinkovitejši nadzor nad tujimi plezalci in večji dobiček od njihove dejavnosti. Ceno dovolilnice za vzpon je zvišala na 9950 ameriških dolarjev, dodatnih 1500 dolarjev pa je treba plačati za odvoz smeti. Za nameček so kitajske oblasti letošnjo pomlad, tik pred sezono vzponov, tujcem prepovedale dostop na goro in izvedle obsežno čistilno akcijo. To je povzročilo veliko večji naval na Everest z nepalske strani, rekordno število uspešnih vzponov (več kot 800) in bizarne vrste gornikov, ki so pod vrhom čakali na končni vzpon. Enajst jih je umrlo. V Nepalu so se po koncu sezone odzvali z nizom ukrepov, ki jih bodo v parlamentu predvidoma izglasovali v prihodnjem letu: gorniki, ki bodo želeli pridobiti dovolilnico za vzpon na Everest, bodo morali dokazati, da imajo izkušnje v visokih gorah, pa tudi, da so za svojo odpravo porabili vsaj 35.000 dolarjev. Skoraj zagotovo bodo izglasovali tudi višjo ceno dovolilnic za vzpon.
Kitajska stran za elito
Kitajci s tem niso prav nič zavlačevali. Njihove dovolilnice za Everest so prvič v zgodovini postale dražje od nepalskih. Konec novembra je namreč Tibetanska planinska zveza napovedala novo, še občutnejšo podražitev dovolilnic. Tako bo od 1. januarja prihodnjega leta cena za vzpon na Everest in prispevka za odvoz smeti znašala kar 15.800 dolarjev (skoraj 60 odstotkov več kot doslej). Poleg tega bodo morali tuji gorniki spati v Tibetu v določenih (od vlade predpisanih) hotelih in se voziti do baznega tabora z »uradnimi« prevozniki. Zvišali so tudi ceno dovolilnic za višinske nosače (šerpe) iz nepalskih agencij, ki bodo morali namesto prejšnjih 3300 dolarjev plačati 4500 dolarjev. Seveda bodo komercialne agencije, tako tuje kot nepalske, vse te podražitve prenesle na stranke, gornike, ki si bodo želeli uresničiti željo oziroma poskusiti z vzponom na Everest. To bo močno zvišalo končno agencijsko ceno vzpona Everest, ki je doslej znašala med 50.000 in 60.000 tisoč dolarjev, pri dražjih, elitnejših agencijah pa tudi 160.000 dolarjev. Ena od takšnih je avstrijsko-ameriška agencija Furtenbach Adventures. Njen direktor Lukas Furtenbach meni, da tak razplet ni nujno slab, saj je bila v zadnjih letih, to potrjujejo tudi statistike, tibetanska stran Everesta občutno varnejša, po številu uspešnih vzponov pa tudi zanesljivejša od nepalske strani. »Menim, da lahko v prihodnjih letih severna stran postane premijska, s preverjenimi, nadzorovanimi agencijami in bolj izkušenimi strankami,« je Furtenbach dejal za spletno stran Explorersweb. Zagotovo pa ne severna ne južna stran Everesta ne bosta več dostopni za običajne smrtnike. Prej ko slej si bodo vzpon na najvišji vrh sveta lahko privoščili le še bogataši.
