Na robu Ljubljanskega barja, v središču kraja Podpeč, je v ponedeljek zvečer v vsej svoji lepoti zasijal največji slovenski adventni venec. V premeru meri kar 9,5 metra. Izkušeni domačini, člani Turističnega društva Lokvanj Podpeč - Preserje, so ga začeli izdelovati okoli 13. ure, zvečer pa je bil venec že izdelan.
Ideja o ogromnem adventnem vencu se je porodila predsednici društva Bredi Jesenko, ko je v časopisu prebrala, da imajo nekje na Štajerskem venec, ki meri 6 metrov. »Odločili smo se narediti večjega in smo ga res. Ne vem, ali je kje še večji, mislim, da ne. Če pa slučajno je, potem bomo mi naredili naslednje leto še večjega,« se zasmeje energična in idej polna predsednica društva, ki ji pri delu in uresničevanju idej pomaga Tatjana Poplas, sekretarka društva.
»Po poklicu sem cvetličarka in tudi zato pri izdelovanju venčka še posebej uživam,« nam je pripovedovala, medtem ko je spretno privezovala smrekove vejice na kovinsko okroglo konstrukcijo. Pri tem so pomagali tudi drugi člani društva. Moški so večinoma rezali veje, ženske pa so jih navezovale na venec. Potrebnih je bilo kar nekaj pridnih rok, saj delo še zdaleč ni enostavno, predvsem pa je zamudno, saj je treba vsako smrekovo vejico posebej privezati in oblikovati, da je končna oblika zares popolna.
Rezka Praznik iz sosednje vasi Jezero je povedala, da ji ta običaj izredno veliko pomeni, saj se ga spominja še iz otroštva, ko so otroci nabirali smrečje in oblikovali drevesca, jih okrasili z bomboni… »Tudi za mlade, a zlasti za nas starejše je adventni čas nekaj posebnega. Zdaj oblikujejo različne venčke, vendar je zame na prvem mestu še vedno venček iz zelenja, iz smreke. To se ohranja iz roda v rod, to je tradicija, ki se mora nadaljevati,« je prepričana.
Pritrdi ji tudi Minka Veršič, sicer častna občanka občine Brezovica in svetovna prvakinja v košnji. »Naj se vidi, da znamo Slovenci nekaj narediti,« se zasmejeta in že hitita z rezanjem smrekovih vej.
Kakšnih ducat članov je delalo do poznega večera, sedaj pa čakajo na sobotni večer, ko bo župnik venec blagoslovil in bodo prižgali prvo svečko, saj je ta nedelja prva adventna. Ob 19. uri se bodo zbrali ob vencu. »Tako je bilo že lani in lahko rečem, da so krajani in tudi drugi, ki so si prišli ogledat naš venec, to zelo dobro sprejeli. Seveda poskrbimo tudi za kuhano vino, članice Društva kmečkih žena pripravijo sladke dobrote, naše društvo pa v ta namen zakolje prašiča in suhomesnate izdelke ponudi obiskovalcem,« pripoveduje Jesenkova, ki se veseli tudi tega, da bodo letos prvič 1. decembra od 9. do 18. ure pripravili Miklavžev sejem v dvorani Podpeč. Potem bodo na božični večer v venec postavili še velike jaslice, jih blagoslovili in ta večer pripravili še posebno atrakcijo za otroke – imeli bodo žive ovčke.
Ob vencu se bodo zbrali vsako soboto, in sicer 7., 14., in 21. decembra ob 19. uri. Vsakič bodo prižgali novo svečo in vsakič bo adventni venec še bolj zasijal v vsej svoji lepoti.
Krajani se dogajanja nadvse veselijo, vsakič se jih zbere nekaj sto, seveda pa Jesenkova poudari, da brez pomoči sponzorjev in občine ne bi šlo.
Njihovo turistično društvo deluje že 31 let, zdaj je vanj včlanjenih okoli 150 članov, želijo pa privabiti še druge, saj za pestro dogajanje ne poskrbijo le v tem času, ampak čez vse leto. »Pred štirinajstimi dnevi smo imeli razstavo suhega cvetja in ročnih del. Bilo je veliko ponudnikov, sodelujejo šole, vrtci, dom upokojencev, prišli so ljudje iz vse Slovenije. Spomladi je pustovanje, vedno se priključimo Ižanski povorki, vsako leto imamo blagoslov konj, velikonočno razstavo, spomladi je pri naši članici gostovala Podoknica Nedeljskega… No, letos prvič pripravljamo še Miklavžev sejem. Želimo pa si, da bi, potem ko bodo porušili hišo za tem velikim adventnim vencem, tam postavili še drsališče,« o načrtih razmišlja predsednica društva in priznava, da se ljudje danes radi povežejo, če le imajo nekoga, ki je pobudnik, ki jih zna združiti.
Kot pravi, ji prazniki izredno veliko pomenijo. »Vzgojena sem v krščanski družini, za nas je bil adventni čas vedno čas druženja. Da se ljudje zbližajo, da se drug drugemu potožijo… Vsak rad sliši lepo besedo. Imam tri otroke in osem vnukov in vsi bodo tukaj na dan, ko bomo prižgali prvo adventno svečko.«
