Tiktok na prvi pogled spominja na mešanico med snapchatom in instagramom, pa tudi na leta 2017 ukinjeni vine. Aplikacija omogoča snemanje in objavljanje kratkih videov, ki lahko trajajo med 3 in 15 sekund oziroma 3 in 60 sekund. Te je možno opremiti s filtri in drugimi posebnimi učinki, ki jih omogoča tehnologija obogatene resničnosti. Poleg tega so izdelkom praviloma pripete še glasbene podlage največjih imen na svetovni glasbeni sceni. Ozaljšane posnetke je nato možno deliti s prijatelji in tudi širšo javnostjo ter čakati na točo všečkov, novih sledilcev in komentarjev.

Do sem se sliši znano, a način uporabe se vseeno zelo razlikuje od facebooka, instagrama in podobnih družbenih omrežij. Če so ta osredotočena na prikazovanje našega zasebnega življenja, v zadnjem času pa predvsem »prodajanju« našega življenjskega sloga ter širjenju nezadovoljstva, ko se to ne uspe primerjati z nekajsekundnimi izseki ali fotografijami, je tiktok namenjen objavljanju skečev, plesov in drugih oblik zabavljaških videov. Uporabniki torej ne objavljajo svojega življenjskega sloga, temveč svojo ustvarjalnost. Pri čemer originalnost ni nujni pogoj. Aplikacija namreč premore številne storitve, ki omogočajo posnemanje in predelavo že obstoječih objav ter ustvarjanje viralnih trendov oziroma video memejev. Posnemanje je v resnici del aplikacije že v samem izhodišču. Vse skupaj se je namreč začelo z objavljanjem videov posnemanja petja (ustničnega sinhroniziranja oziroma lip-syncanja).

Snapchat in twitter skupaj niti blizu tiktoku

Stvar očitno deluje, saj ima tiktok že okoli 800 milijonov aktivnih dnevnih uporabnikov, statistično podjetje Sensor Tower pa navaja, da je aplikacijo do letošnjega novembra naložilo že okoli 1,5 milijarde uporabnikov androidov in iphonov. Tiktok je s tem letos po številu prenosov prehitel facebook in se uvrstil na tretje mesto (med aplikacijami, ki niso igre), za drugouvrščenim messengerjem in whatsappom (oba v lasti Facebooka). Tiktokove številke močno prekašajo twitter, ki premore vsega 330 milijonov aktivnih uporabnikov, snapchat z 210 milijoni aktivnih uporabnikov, za zdaj pa še zaostaja za instagramom, ki je (po zadnjih znanih podatkih) lani premogel milijardo aktivnih uporabnikov. Facebook z 1,6 milijarde aktivnih uporabnikov za zdaj ostaja varno na prvem mestu. Največji delež tiktokove baze sicer najdemo v Indiji.

Lastnik tiktoka je Kitajsko podjetje ByteDance, ki je leta 2012 razvilo aplikacijo za zbiranje novic toutiao. Ta s pomočjo umetne inteligence oziroma algoritmov in podatkov o uporabnikih poskuša zbrati najbolj relevantne novice za vsakega posameznika. Leta 2016 pa so razvili aplikacijo douyin. Gre za aplikacijo identično tiktoku, ki je nastala leto kasneje, le da je douyin namenjen izključno kitajskemu trgu.


Na tiktoku je zelo priljubljen izziv šestih sekund. Uporabnik mora pomežikniti točno ob izteku šestih sekund. Nam je skoraj uspelo.

Ameriške skrbi in očitki cenzure

Ameriški politiki so se na naraščajočo priljubljenost tiktoka odzvali podobno kot v primeru Huaweija. Pričele so se širiti skrbi o varnosti aplikacije, sledili pa številni pozivi politikov k preiskavam aplikacije in njenega lastnika. Odbor za tuje investicije v ZDA (CFIUS) je nedavno že odprl preiskavo v zvezi z ByteDanceovim prevzemom tiktoku podobne ameriške aplikacije mucisal.ly. Zanimivo pa je med uporabniki tiktoka tudi ameriška vojska, ki aplikacijo uporablja za novačenje novih članov. Tiktok je letos z ameriškimi oblastmi tudi že doseglo poravnavo glede varovanja osebnih podatkov mladoletnikov. Na podlagi te so ustvarili poseben kotiček aplikacije za otroke mlajše od 13 let, a je »omejitev« zelo enostavno zaobiti. Treba je zgolj spremeniti datum rojstva.

V zadnjem obdobju so se pojavili tudi očitki o cenzuri kitajskim oblastem neljubih vsebin. ByteDance je sicer identični aplikaciji douyin in tiktok domnevno ločil, da tiktok ne bi bil podvržen kitajskih cenzorskim zahtevam, a se je podjetje nato zapletlo kar samo. Britanski Guardian je septembra objavil navodila, ki jim morajo slediti moderatorji omrežja. Na seznamu so bile prepovedi objavljanja vsebin o Vladimirju Putinu, Kim Jong Unu, Donaldu Trumpu, Baracku Obami, Recepu Tayyipu Erdoganu in še nekaj drugih svetovnih politikov. Med njimi pa ni kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Poleg tega je prepovedano tudi demoniziranje ali napačno prikazovanje zgodovine domače ali tuje države, kritiziranje političnih ureditev ali družbenih pravil ter še nekaj podobnih omejitev. Ukrepi so odvisni od resnosti kršitve. Če so te hujše narave, izbrišejo vse vsebine in blokirajo račun, v primeru manj hudih pa s pomočjo vgrajene umetne inteligence povsem omejijo doseg objave. Avtor tako ne ve, da je tarča cenzure, temveč dobil zgolj vtis, da vsebina ni naletela na odobravanje občinstva.

ByteDance je ob Guardianovi septembrski objavi pojasnil, da so predstavljena navodila moderatorjem zastarela in da so jih močno prevetrili in omilili že letošnjega maja. Kljub temu so se pred kratkim znova znašli v središču pozornosti, ko so blokirali račun 17-letne Američanke. Ta je pod pretvezo videa o urejanju trepalnic kritizirala kitajsko ravnanje z muslimansko manjšino Ujgurov v kitajski provinci Xinjiang.


Video je pred blokado računa dosegel 1,5 milijona ogledov, podjetje pa se je opravičilo in pojasnilo, da je šlo zgolj za človeško napako ter da takšni videi niso prepovedani. Povedali so še, da je do napake prišlo, ker želijo omejiti načrtovane in koordinirane zlonamerne kampanje. Avtorica je na svojem prejšnjem računu, ki so ga prav tako blokirali, namreč objavila posnetek o poroki s pokojnim teroristom Osamo bin Ladnom, kar sodi med prepovedane vsebine. Američanka pojasnilom podjetja ne verjame in trdi, da gre za cenzuro.

Tiktok družbena omrežja generacija Z facebook ByteDance