Morales, ki se je po odstopu zatekel v Mehiko, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zatrdil, da se je pripravljen »čim prej, ko bo to mogoče« vrniti v Bolivijo, če bo to zahteval bolivijski narod.
»Če bodo moji ljudje zahtevali, smo se pripravljen vrniti,« je dejal levičarski bivši predsednik. Prav takrat so v bolivijski prestolnici protestirali njegovi privrženci in zahtevali, da Morales ponovno prevzame predsedniški položaj, s katerega je odstopil v nedeljo zvečer. Morales je na novinarski konferenci tudi zavrnil, da bi bila začasna predsednica Jeanine Anez legitimna predsednica države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dosedanja namestnica predsednika bolivijskega senata se je namreč v torek razglasila za začasno predsednico Bolivije, potem ko po Moralesovem odstopu predsedniškega položaja niso hoteli prevzeti ne Moralesov podpredsednik ne predsednika senata in predstavniškega doma bolivijskega kongresa.
Morales je v mehiški prestolnici tudi pozval k »nacionalnemu dialogu, s katerim bi končali nasilje« v Boliviji. Dodal je, da bi dialog z »odprto agendo2 moral potekati med vsemi sektorji, nadzorovale pa bi ga zavezniške države in mednarodne organizacije.
Na današnji novinarski konferenci je bivši bolivijski predsednik tudi zanikal, da bi dovolil prevare v prvem krogu predsedniških volitev 20. oktobra, v katerem naj bi po uradnih rezultatih premagal tekmece, vključno z glavnim izzivalcem Carlosom Meso.
»Nikoli v svojem življenju nisem zahteval od ustanov ali pristojnih oblasti, da bi naredile kaj nezakonitega,« je dejal Morales. Desno usmerjene bolivijske politike je tudi obtožil, da so proti njemu uprizorili državni udar, policijo pa, da ni zavarovala njegovih pristašev, ko so njihova domovanja napadali protestniki. Kritiziral je tudi Organizacijo ameriških držav (OAS), ki je pod vprašaj postavila rezultate volitev, in dejal, da je OAS v službi "severnoameriškega imperializma".
»Zmagali smo na volitvah, ki so nam jih ukradli,« je še dejal.
