Preden je bolivijski predsednik Evo Morales po nedeljskem odstopu zapustil državo v posebnem letalu mehiških oboroženih sil, je sporočil, da se bo vrnil z več moči in energije. Bolivijo pa zdaj pretresajo izgredi in spopadi med Moralesovimi in opozicijskimi podporniki ter policijo. Danes so na ulicah glavnega mesta La Paz in v Santa Cruzu ter drugih krajih začeli patruljirati tudi vojaki, da bi pomirili napete razmere.
Mehiški minister za zunanje zadeve Marcelo Ebrard je v ponedeljek sporočil, da je mehiška vlada ponudila politični azil Moralesu, ki je bil na izrecne zahteve bolivijskega vojaškega in policijskega poveljstva prisiljen odstopiti s položaja predsednika države. Minister meni, da je prišlo v Boliviji do državnega udara in da gre za ponudbo azila iz humanitarnih razlogov, ker da sta v Boliviji Moralesovo življenje in integriteta v nevarnosti. Povedal je, da je bila operacija precej zapletena zaradi pridobivanja dovoljenj za prelet zračnega prostora nekaterih držav in da je vkrcanje Moralesa na letalo avtorizirala bolivijska vojska. Letalo je pristalo na mehiškem letališču okoli poldneva, kjer je Ebrard osebno sprejel Moralesa.
Odstopi ustavnih naslednikov
Moralesovemu odstopu so sledili odstopi vseh ministrov in tudi vseh tistih, ki bi po ustavi lahko prevzeli začasno vodenje države, med njimi so podpredsednik države Alvaro Garcia Linera, predsednica in podpredsednik senata Adriana Salvatierra in Ruben Medinacell ter predsednik spodnjega doma Victor Borda. Tako je Bolivija zdaj brez vlade. Nekateri ustavnopravni strokovnjaki menijo, da je za prevzem vlade na vrsti druga podpredsednica senata in članica opozicije Jeanine Anez. Ta je že izrazila svojo pripravljenost za prevzem funkcije v. d. predsednika in napovedala, da bi v tem primeru sklicala nove predsedniške volitve za 22. januar. Nekateri drugi pravni strokovnjaki pa trdijo, da bi se morala nemudoma sestati senat in spodnji dom, ki še delujeta, in izbrati novo vodstvo, nov predsednik senata pa bi moral prevzeti tudi vlogo začasnega predsednika države. A to opoziciji ni po godu, ker ima parlamentarno večino še vedno Gibanje za socializem (MAS).
Tudi Organizacija ameriških držav (OAS) se je zavzela za takojšnjo razširjeno sejo parlamenta, česar pa po zagotovilih iz La Paza ni bilo mogoče izpeljati zaradi izgredov v prestolnici in strahu, da bodo središče poskušali napasti in zasesti prebivalci bližnjega naselja El Alto. Njegovi prebivalci so večinoma staroselci, ki podpirajo Moralesa in njegovo stranko MAS. Iz tega naselja je v noči na ponedeljek tisoče mladih zažigalo policijske postaje in grozilo z napadi na trgovine, banke, tržnice in stavbe nekaterih ustanov v središču La Paza, kjer so Moralesovi nasprotniki slavili njegov odstop. Njihova grožnja in geslo, da gre za »civilno državljansko vojno«, sta prestrašila meščane, ki so začeli postavljati barikade in se pripravljati na obrambo.
Tudi rasistični izpadi
Napetost je naraščala tudi zaradi rasističnih izpadov potomcev belih priseljencev proti pripadnikom domorodnih skupnosti. Moralesovi nasprotniki, ki jim načeluje Luis Fernando Camacho, predsednik Civilnega odbora mesta Santa Cruz, so v nedeljo in ponedeljek podtaknili ogenj v hiši, kjer je bival Morales, in v hiši njegove sestre ter zažgali 66 mestnih avtobusov. Policija, ki je od petka do ponedeljka stavkala, je začela zlasti proti privržencem Moralesa ukrepati s pomočjo vojske. Razmere so bile danes precej kaotične in nejasne.
Takšen je konec vlade prvega staroselskega predsednika v Latinski Ameriki, ki se je začela leta 2006. Na oblasti je bil tri mandate zapored po treh demokratičnih volitvah in se je tudi najdlje obdržal na čelu države v zgodovini Bolivije, kjer v preteklosti zaradi vojaških udarov skoraj nobenemu demokratično izvoljenemu poglavarju ni uspelo dokončati mandata. Bil je tudi najuspešnejši latinskoameriški socialistični mandatar, ki je Bolivijo izvlekel iz skrajne revščine ter omogočil modernizacijo in gradnjo socialne države. Zakaj je potem tudi on končal tako kot večina bolivijskih predsednikov? Na to vprašanje ni preprostega odgovora. Zagotovo se oblast izčrpa, in če je nekdo predolgo na oblasti, je možnost korupcije večja. Zagotovo pa je tudi, da se z gospodarskim razvojem večajo apetiti gospodarske elite, v Boliviji še zlasti pri pogoltnih veleposestnikih in trgovski oligarhiji.
