Ropanja, poulični spopadi in cestne blokade so zaznamovali dan po odstopu bolivijskega predsednika Eva Moralesa. Po tritedenskih protestih zaradi njegove sporne ponovne predsedniške kandidature in predvsem dvomljivih volilnih rezultatov s pripisano mu zmago sta razmeram svoj pečat dali vojska in policija in mu odrekli podporo. Po objavi poročila Organizacije ameriških držav (OAS) o velikih manipulacijah računalniškega volilnega sistema je Morales napovedal nove predsedniške volitve z novo volilno komisijo, le nekaj ur zatem pa sta glavni poveljnik vojske Williams Kaliman in šef policije Vladimir Calderon Mariscal javno zahtevala njegov odstop za zagotovitev miru v državi. Z željo, da se povrne socialni mir, je Morales nato svoj odstop objavil na televiziji, za njim pa sta se s svojih položajev poslovila tudi podpredsednik Alvaro Garcia Linera in predsednikova zaveznica na čelu senata Adriana Salvaterria.
Morales je po odstopu zapustil La Paz, ob tem pa tvitnil, da je izdan nalog za njegovo aretacijo, a je Vladimir Calderon to odločno zanikal. Policija je sicer sporočila, da so priprli predsednico volilne komisije Mario Choque Quispe in njenega namestnika Antonia Costasa ter še dva ducata vodilnih predstavnikov lokalnih volilnih oblasti zaradi volilnih manipulacij.
Prvi predsednik iz vrst domorodnih ljudstev v Latinski Ameriki je bil hkrati tudi zadnji iz vala levičarskih vodij tamkajšnjih držav izpred dveh desetletij. Svojo usodo je podobno pripisal zaroti političnih nasprotnikov z zaledjem v tujini, mednje pa prištel tekmeca na predsedniških volitvah Carlosa Meso in vodjo protestnikov Luisa Fernanda Camacha. »Svet in bolivijski domoljubi zavračajo državni udar,« je Morales tvitnil danes z ugotovitvijo, da ga podporniki niso zapustili, in obljubo, da jih tudi on ne bo zapustil. Da gre za udar, se je z njim strinjal pravkar izvoljeni argentinski predsednik Alberto Fernandez, mehiški pa mu je ponudil tudi zatočišče. Podobno meni Rusija, medtem ko ZDA in EU nasprotno vidijo vračanje demokracije v Bolivijo.
